Josip Stritar, rojen 6. marca 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah, je bil pesnik, pripovednik in slovstveni kritik ter je imel velik vpliv na tedanje slovstvo; ker je bil precej razgledan, je slovstvu odpiral pogled v svetovno kulturo. Veliko let je deloval v tujini, zlasti na Dunaju, kjer je izdajal dunajski Zvon. Bil je tudi častni občan Ljubljane, po njem se imenuje ulica. Umrl je 25. 11. 1923.
Stritarjeve posmrtne ostanke so prepeljali iz Rogaške Slatine v Ljubljano in jih položili v grobnico Pisateljskega podpornega društva pri Sv. Krištofu. Vendar njegovega imena na skupni nagrobnik niso zapisali. Mesto je ob urejanju Navja za Stritarja predvidela tuj spomenik. Ta je v obliki klasicistične stele iz črnega lesnobrdskega apnenca, izdelali pa so ga v poznih štiridesetih letih 19. stoletja; možno je, da je izdelek Ignacija Tomana. V zatrepu je pozlačeno božje oko v trikotniku, obdano s sončnimi žarki, ki v krščanski simboliki obljublja odrešenje. Nagrobnik so na začetku arkad vzidali 1937.
(Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
Stritarjeve posmrtne ostanke so prepeljali iz Rogaške Slatine v Ljubljano in jih položili v grobnico Pisateljskega podpornega društva pri Sv. Krištofu. Vendar njegovega imena na skupni nagrobnik niso zapisali. Mesto je ob urejanju Navja za Stritarja predvidela tuj spomenik. Ta je v obliki klasicistične stele iz črnega lesnobrdskega apnenca, izdelali pa so ga v poznih štiridesetih letih 19. stoletja; možno je, da je izdelek Ignacija Tomana. V zatrepu je pozlačeno božje oko v trikotniku, obdano s sončnimi žarki, ki v krščanski simboliki obljublja odrešenje. Nagrobnik so na začetku arkad vzidali 1937.
(Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
