V šolskem letu 2011/2012 sta Gimnazija Kranj in Mestna knjižnica Kranj sodelovali pri projektu Zgodovinski spomin v okviru programa Comenius. Dijaki so skupaj z mentorico prof. Patricijo Veldin raziskovali industrijsko zgodovino Kranja v 20. stoletju.
Zgodovinski esej avtorja Klemena Porente se ukvarja s podjetniško potjo slovenskega stavbenika Josipa Slavca (1901-1978).Njegovo poklicno pot je začrtala odločitev, da se bo izšolal za zidarski poklic. Delal je kot pomočnik, zidarski preddelavec, stavbni polir, opravil je zidarski mojstrski izpit in izkoristil stanje v novi jugoslovanski državi, ki je potrebovala podjetne ljudi, ki bi izkoristili nove trge. Začel je z malim, a zdravim podjetjem, ki je zaradi dobrega dela hitro raslo in premagovalo finančne krize medvojnega časa.
V Kranju je ustanovil Stavbno podjetje Josip Slavec, ki je gradilo in obnavljalo po vsej Sloveniji in nekaj teh projektov je del slovenske nepremične kulturne dediščine: Ruska kapelica na Vršiču in Gaštejski klanec v Kranju.
Podjetje Josipa Slavca je zgradilo okoli 80 mostov, avtomobilske ceste, postavilo številne stanovanjske vile, hotele, tovarniške, vojaške in druge objekte, Kranj pa zaznamovalo z gradnjo Gaštejskega klanca, hotelov Jelen in Stara pošta, Andrašičeve in Adamičeve hiše, arkad na Roženvenskem klancu in pri Prešernovem gledališču, hotela na Šmarjetni gori, srednje tehnične šole, zdravstvenega in gasilskega doma.
Po 2. vojni je oblast njegovo podjetje nacionalizirala in postalo je jedro Gradisa, ki propadel konec 20. stoletja.
30. novembra 2011 se je mesto Kranj spomnilo sposobnega meščana in počastilo spomin nanj z odkritjem Slavčevega doprsnega kipa na Stari pošti, kulturni dediščini, ki je njegovo delo. Odkritje obeležja je bilo pospremljeno s priložnostno razstavo in izdajo monografije avtorice Zvonke Zupanič Slavec Dosežki slovenskega gradbeništva (1918-1941): opus stavbenika Josipa Slavca.
Zgodovinski esej avtorja Klemena Porente se ukvarja s podjetniško potjo slovenskega stavbenika Josipa Slavca (1901-1978).Njegovo poklicno pot je začrtala odločitev, da se bo izšolal za zidarski poklic. Delal je kot pomočnik, zidarski preddelavec, stavbni polir, opravil je zidarski mojstrski izpit in izkoristil stanje v novi jugoslovanski državi, ki je potrebovala podjetne ljudi, ki bi izkoristili nove trge. Začel je z malim, a zdravim podjetjem, ki je zaradi dobrega dela hitro raslo in premagovalo finančne krize medvojnega časa.
V Kranju je ustanovil Stavbno podjetje Josip Slavec, ki je gradilo in obnavljalo po vsej Sloveniji in nekaj teh projektov je del slovenske nepremične kulturne dediščine: Ruska kapelica na Vršiču in Gaštejski klanec v Kranju.
Podjetje Josipa Slavca je zgradilo okoli 80 mostov, avtomobilske ceste, postavilo številne stanovanjske vile, hotele, tovarniške, vojaške in druge objekte, Kranj pa zaznamovalo z gradnjo Gaštejskega klanca, hotelov Jelen in Stara pošta, Andrašičeve in Adamičeve hiše, arkad na Roženvenskem klancu in pri Prešernovem gledališču, hotela na Šmarjetni gori, srednje tehnične šole, zdravstvenega in gasilskega doma.
Po 2. vojni je oblast njegovo podjetje nacionalizirala in postalo je jedro Gradisa, ki propadel konec 20. stoletja.
30. novembra 2011 se je mesto Kranj spomnilo sposobnega meščana in počastilo spomin nanj z odkritjem Slavčevega doprsnega kipa na Stari pošti, kulturni dediščini, ki je njegovo delo. Odkritje obeležja je bilo pospremljeno s priložnostno razstavo in izdajo monografije avtorice Zvonke Zupanič Slavec Dosežki slovenskega gradbeništva (1918-1941): opus stavbenika Josipa Slavca.
