Tisa je do 20 metrov visoko vednozeleno iglasto drevo. Spada med najstarejše iglavce, saj naj bi rastla že v terciaru (pred približno 64 milijoni let). Najbolje uspeva na humoznih in zračnih tleh, peščena tla ji ne ustrezajo. Je dobro odporna proti suši in mrazu, dobro prenaša tudi mestno okolje. Raste po vsej Evropi, tudi v severni Afriki in Mali Aziji. Tisovina je trden in prožen les, ki se lepo obdeluje. Uporabljali so jo za izdelavo ščitov, lokov, pohištva, glasbenih instrumentov, za rezbarjenje idr. Tisa je priljubljena tudi kot okrasna rastlina, saj jo zasajajo po parkih in vrtovih po vsej Sloveniji. Vsi deli rastline so strupeni (vsebuje alkaloid taksin, ki deluje kot močan strup), še posebej pa rdeči plodovi v obliki jagode, ki vsebujejo semena. Mesnati rdeči ovoj okrog semena je edini del rastline, ki ni strupen in je v jeseni priljubljena ptičja hrana (ptice seme nepoškodovano iztrebijo).
Tisa je v mnogih kulturah veljala za simbol nesmrtnosti in posmrtnega življenja. Pri Keltih je bila pogrebno drevo, ponekod je pomenila zaščito pred uroki in čarovništvom, zato so jo sadili na pokopališčih in ob hišah.
