Slovenski begunci v Steinklammu so izhajali iz kraških vasi – Doberdoba, Hudega loga, Komna, Korit na Krasu, Sel na Krasu, Škrbine, Tomačevice, Volčjega grada in Vrha sv. Mihaela ter iz spodnje Vipavske doline – Podgore, Ozeljana, Prvaine, Sovodenj, Spodnjih Gaberj, Šempetra pri Gorici in Vrtojbe. Iz Wagne so nameravali v Steinklamm preseliti begunce iz Nabrežine in Gorjanskega. Del beguncev, izhajajočih iz Škrbine na Krasu so že julija 1915 odpravili v Celje, maja 1916 pa so iz Steinklamma v tirolski Brixlegg poslali določeno skupino beguncev, v glavnem Kraševcev.
V taborišču je imel svoj urad vikar Josip Kos iz Brestovice.
Povzeto po: D. Sedmak, Begunski taborišči Steinklamm in Brixlegg. Vojnozgodovinski zbornik, 2006, št. 25, str. 41 – 43.
