Pisatelj, dramatik in urednik Miloš Mikeln se tokrat predstavlja z literariziranimi spomini na svoje rodno Celje, kakor ga je doživljal v mladih letih. Pred bralcem se, gledane z otroškimi očmi, vrstijo podobe mesta ob Savinji pred drugo svetovno vojno, ki mu je županoval književnikov ded, sledijo pretresljivi medvojni dogodki, nemirnost povojnega časa, usoda prve slovenske založbe, v kateri sta službovala književnikova starša … A očarljiva nostalgičnost tega pisanja, ki tudi ni brez blagohotne ironije in šegavosti, vendarle vseskozi ostaja v stvarnih okvirih, naletimo pa tudi na marsikaj dokumentarnega.