Lucinka Kraljič iz Šentvida je po Potočnikovi smrti nekaj časa vodila šentviško čitalnico. Nastopila je že na prvi prireditvi čitalnice leta 1866. Pozneje se je pisala Odlazek.
Novice gospodarske, obrtniške in narodne so 10. oktobra 1866 takole poročale o njenem nastopu:
» … Zdaj pa stopi na oder s slavoklici sprejeta 11 let stara Cilika Kraljičeva. Povedala je v mičnem govoru, kako radostno njeno mlado srce bije, ko vidi, da so se zbrali sinovi in sestrice matere Slave, da rojstni dan čitalnice šentviške s svojo nazočostjo slavijo; spominjala se je tu besed Prešernovih, da ‘vremena se Kranjcem bodo razjasnila, jim milejše zvezde kot zdaj sijale’, ter v kratkem razložila, da se je res narodu našemu že marsikaj razjasnilo; potem pa je z resnim glasom opominjevala, zakaj da moramo pred vsem svoj materni jezik čislati in izobraževati, zakaj si ne smemo iz spomina izbrisati kraja domačega …«
