Monsignor dr. Alojzij Faidutti (1861 – 1931) je bil rojen v vasi Scrutto pri Čedadu v slovenski hiši. Študiral je v Vidmu in Gorici, pridobil naziv doktorja teologije in opravljal delo semeniškega profesorja v Gorici. 1902 je postal prošt, bil pa je tudi deželni in državni poslanec ter načelnik italijanske ljudske stranke. 25. 9. 1913 je bil imenovan za deželnega glavarja Goriško-Gradiščanske.
Izdajatelj Faidutti je Slovenski begunski koledar namenil vsem beguncem. Napisal je:”Poglavitni namen te knjige je izkazati Vašemu izrednemu položaju posebno pozornost in ohraniti spomine teh časov med narodnimi tradicijami, ki naj ponovno služijo v dokaz ljubezni do domovine, ki preveva naše ljudstvo.” Publikacija je sestavljena iz koledarja za leto 1917, zgodb o cesarju Francu Jožefu I. in nadvojvodi Karlu, sledijo begunske pesnitve Ksaverja Meška, zapisi Iva Šorlija in Alojzija Resa in Ivana Preglja, na koncu pa so begunci lahko pridobili praktična navodila, kje dobiti poizvedbe o iskanih civilnih internirancih, jetnikih, bolnikih ali ranjencih, kako poslati karkoli, vložiti pisma in prošnje. Goriško-gradiščanski deželni odbor oziroma njegov begunski oddelek na Dunaju je dajal beguncem ustna in pisna navodila v vseh zadevah in vodil statistiko vseh beguncev Goriško-Gradiščanske. Alojzij Faidutti je kot deželni glavar Goriško-Gradiščanske po posredovanju sodelavcev posredoval pri višjih oblasteh, da so goriške begunce iz hudih razmer v taborišču Gmuend (visoka umrljivost) premestili v taborišče Bruck ob Litvi.
Izdajatelj Faidutti je Slovenski begunski koledar namenil vsem beguncem. Napisal je:”Poglavitni namen te knjige je izkazati Vašemu izrednemu položaju posebno pozornost in ohraniti spomine teh časov med narodnimi tradicijami, ki naj ponovno služijo v dokaz ljubezni do domovine, ki preveva naše ljudstvo.” Publikacija je sestavljena iz koledarja za leto 1917, zgodb o cesarju Francu Jožefu I. in nadvojvodi Karlu, sledijo begunske pesnitve Ksaverja Meška, zapisi Iva Šorlija in Alojzija Resa in Ivana Preglja, na koncu pa so begunci lahko pridobili praktična navodila, kje dobiti poizvedbe o iskanih civilnih internirancih, jetnikih, bolnikih ali ranjencih, kako poslati karkoli, vložiti pisma in prošnje. Goriško-gradiščanski deželni odbor oziroma njegov begunski oddelek na Dunaju je dajal beguncem ustna in pisna navodila v vseh zadevah in vodil statistiko vseh beguncev Goriško-Gradiščanske. Alojzij Faidutti je kot deželni glavar Goriško-Gradiščanske po posredovanju sodelavcev posredoval pri višjih oblasteh, da so goriške begunce iz hudih razmer v taborišču Gmuend (visoka umrljivost) premestili v taborišče Bruck ob Litvi.
