10. avgusta 1893 se je rodil Lovro Kuhar - Prežihov Voranc (psev.), pisatelj in politik

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
10. avgusta 1893 se je v Kotljah rodil Lovro Kuhar – Prežihov Voranc (psev.), pisatelj in politik. Umrl je 18. februarja 1950 v Mariboru.

Bil je pisatelj, ki je izviral iz revne kmečke družine. Osnovno šolo je obiskoval v Kotljah in kasneje zadružno šolo v Ljubljani in na Dunaju. Leta 1914 je bil vpoklican k vojakom. Kasneje je pobegnil iz avstrijske vojske in bil v odsotnosti obsojen kot vojni dezerter. Dve leti je bil v italijanskem ujetništvu in sicer do konca vojne.

Leta 1919 se je vrnil domov in se zaposlil v guštanjski (sedaj ravenski) jeklarni. Poročil se je leta 1924 in izdal svoje prvo knjižno delo Povesti (1925). Rodita se mu dve hčerki Vida in Mojca (1923-1925).Posvečal se je političnemu delu in oblast ga je neprestano preganjala. V letih 1930 do 1939 je bil politični emigrant (Dunaj, Praga, Berlin, Atene, Bukarešta, Rena Celovec). Vmes je bil večkrat zaprt in je menjaval službe. V tem času je napisal nekaj svojih najbolj znanih novel (Boj na požiralniku, Jirs in Bavh, Odpustki ..). V zaporu je začel pisati tudi svoja velika romana, Požganico in Dobrdob.

V letih druge svetovne vojne je ponovno izkusil tegobe ilegalnega življenja. 8. februarja 1943 so ga v Ljubljani aretirali in zaprli na Tabor in v Šempeter, kasneje v berlinske zapore. Poslali so ga v taborišče Sachsenhausen in Mauthausen. Leta 1945, po vojni, se je vrnil v domači kraj. Izdal je dva romana in potopis ter kratke zgodbe. Dočakal je še izid svoje zadnje knjige Solzice, v letu 1949. Zaradi izčrpanosti in bolezni ni mogel uresničiti vseh pisateljskih načrtov in je leta 1950 tudi umrl.

Lovro Kuhar je začel objavljati zgodbe že leta 1909 v celovškem Miru in Domačem prijatelju. Pisal pa je pod psevdonimom Prežihov Voranc, njegova dela so prevedena v več svetovnih jezikov. V bibliografiji so objavljene njegove prve izdaje, številna dela pa so doživela ponatise. Leta 2016 je Martin Turk režiral in posnel film o Vorancu z naslovom Doberdob – roman upornika.

Dela:

pripovedna proza:
Povesti (1925),
Boj na požiralniku in drugi spisi (1937),
Požganica (1939),
Doberdob (1940),
Samorastniki (1940, 2010, 2016),
Jamnica (1945),
Jamnica (2012) (Elektronski vir) http://www.biblos.si/lib/book/9789612424510
Od Kotelj do Belih vod (1945,1975),
Stari grad (1946),
Borba na tujih tleh (1946),
Naši mejniki (1946),
Kanjuh iz Zagate (1952),
Ljubezen na odoru (1954),
Izbrano delo I – V (1969),
Zbrano delo I – XII (1963-1990),
Greh na odoru, Solzice, Gosposvetsko polje (faksimile rokopisov, 1979),
Izbrana dela I – V (1981),
Odrinjeni (1983),
Prežihov Voranc, 2. zv. (2000),
Dekle z mandolino – izbor zgodnje krajše proze (2011),
Ljubezen na odoru (2012),
mladinska proza:
Solzice (1949),
Čez goro k očetu (1961),
Prvi maj (1961),
Levi devžej (1962),
Tisoč in en dan (1969),
Gosposvetsko polje (1979),
drugo:
Pernjakovi (1953).

V Koroški osrednji knjižnici je pregledno urejena Prežihova spominska soba.

Viri:

Prežihov zbornik. Maribor, 1957.
Prežihove svečanosti. Ljubljana, 1980.
Koruza, Jože: Prežihov Voranc in boji za Koroško v letih 1918-1920. Celovec, 1981.
Druškovič, Drago: Prežihov Voranc. Ljubljana, 1983.
Prežihov album. Ljubljana, 1983.
Odmev živega človeka in krajine. Ravne na Koroškem, 1984.
Slovenski biografski leksikon. V Ljubljani, 1925 – 1991.
Prežihov Voranc : 1893-1993. Maribor, 1993.
Slovenska književnost. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1996.
Osojnik, Miroslav: Lovro Kuhar – Prežihov Voranc : rod in življenjska pot. Ravne na Koroškem, 2003.
Osojnik, Miroslav: Bratje Kuhar – Prežihovi “pobi”. Ravne na Koroškem, 2003.
Druškovič, Drago: Prežihov Voranc-pisatelj in politik. Celovec, 2005.
120 Voranc : — in teče življenje pod Goro — . Ravne na Koroškem, 2013, str. 82-83.
Portal Kamra.
Spletna stran o Prežihu: www.prezih.net.