Tovarna dušika Ruše, gonilo ruškega gospodarstva 20. stoletja, je bila zgrajena leta 1918 za proizvodnjo kalcijevega karbida, ki so ga med prvo svetovno vojno potrebovali za vojaške namene. Odločitev o gradnji tovarne je padla že leta 1915 na Dunaju na direkciji Bosanskog društva za elektrinu iz Jajca, poimenovanega tudi Elektrobosna. Na omenjenem sestanku je bilo sklenjeno, da začnejo avstrijski partnerji koncerna za potrebe avstrijskega vojnega ministrstva in z njegovo pomočjo z gradnjo tovarne amoniaka na Fali pod imenom Stickstoffwerke Faal. Ključni osebi projekta sta bila Heinrich Rosenbaum in Karl Platzer, generalni in tehnični direktor v direkciji na Dunaju. Potem ko so si predstavniki investitorja ogledali lokacijo, so se odločili, da tovarno zaradi boljše logistične lege raje zgradijo v Rušah. Dela so se nato pričela v začetku leta 1916.
V novi državi se je tovarna specializirala za proizvodnjo umetnih gnojil; v 80. letih 20. stoletja je vstopila v sam vrh jugoslovanske agrokemične industrije, prav tako pa je sodelovala s številnimi priznanimi tujimi podjetji. Zaposlovala je več kot 2.000 ljudi različnih strok. Po letu 1991 se je Holding TDR znašel v težavah, kar je vodilo v postopni propad nekoč tako pomembne tovarne.
Ob 100-letnici izgradnje Tovarne dušika Ruše je pri Društvu za razvoj Lira iz Ruš izšla obsežna monografija o njeni zgodovini, avtorja Vilija Rezmana. Knjiga je tudi prosto dostopna na naslovu:
http://www.lira-ruse.si/images/TDR_-_100_let/TDR_-_knjiga.pdf
