Grofje Celjski med zgodovino in mitom

Slovenska nacionalna zgodovina je prepredena s številnimi miti, ki jih je rodilo 19. stoletje, čas, ko se je intenzivno izvajal proces narodnega oblikovanja Slovencev. Eden od mitov je mit o slovenski oz. jugoslovanski državotvornosti grofov Celjskih v srednjem veku, ki je svojo kulminacijo dosegel dvakrat: prvič v času Kraljevine Jugoslavije in drugič v devetdesetih letih 20. stoletja. Čeprav ga ne moremo uvrstiti med najbolj trdovratne slovenske nacionalne mite, je imel za posledico, da so se heraldični simboli grofov Celjskih – tri zlate zvezde – ob nastanku samostojne države Republike Slovenije umestile v najvišji nacionalni simbol – državni grb. Avtorica v delu Grofje Celjski med zgodovino in mitom na prvih straneh predstavi zgodovinski oris plemiške družine Celjskih, v nadaljevanju pa sledi številnim dejavnikom, ki so zgodovinski spomin na grofe Celjske ohranjali od izumrtja do začetka 19. stoletja. V dobi romantike je spomin na Celjske postal priljubljena tema literatov in se v nekritični interpretaciji vloge Celjskih v poznem srednjem veku ugnezdil kot mit v prvih poskusih slovenskega zgodovinopisja. V kasnejših delih je strokovno zgodovinopisje celjski mit dosledno zavračalo. Avtorica ugotavlja, da je mit o grofih Celjskih, ki se je sprva hranil iz zgodovinskega spomina na Celjske, preživel prav zaradi potreb dnevne politike.