Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
4. septembra 1910 je Josip Ipavec zaključil opero Princesa Vrtoglavka
Josip Ipavec (1873-1921) iz rodbine šentjurskih zdravnikov in skladateljev Ipavcev je 4. septembra 1910 ob 9. uri zvečer zaključil komponiranje obsežne operne igre Princesa Vrtoglavka. Svoje največje delo, tj. opereto Princesa Vrtoglavka, je zasnoval po zamisli in libretu pisateljice Mare pl. Berksove. Ta daljna sorodnica Matije Čopa je uspešno uprizorila nekaj svojih dramskih del. Libreto je sprva – Josip Ipavec je bil izbran za njegovo uglasbitev leta 1905 – nosil naslov Prevzgojenci.
V besedilu je Berksova želela podati parodijo Huysmansovemu romanu Proti toku. Dogajanje je postavljeno v Pariz v 19. stoletju. Toda libreto v slogu evropske literarne dekadence je bil zelo nenavaden in literarno dokaj ambiciozno zasnovan, kar je skladatelju povzročilo nemalo težav. Napetost med pisateljico in skladateljem se je večala, saj se je libretistka znašla v finančnih težavah, ki jih je želela rešiti z uprizarjanjem operete, Ipavec pa se je resno posvečal delu in dobro premislil vsako zapisano noto.
Opereto je dokončal 4. septembra 1910, nekaj mesecev po smrti Berksove. Josip Ipavec si je vse do svoje zgodnje smrti skupaj z vplivnimi prijatelji prizadeval za uprizoritev Princese Vrtoglavke, vendar za časa njegovega življenja do tega ni prišlo. Izvedenih je bilo le nekaj delov opere (npr. na nekem koncert v Celju je pevski zbor iz Šentjurja ob spremljavi salonskega orkestra predstavil uvodni prizor 3. dejanja opere Princesa Vrtoglavka z naslovom Urica, januarja 1914 pa je Glasbena matica izvedla tri odlomke iz opere).
Princesa Vrtoglavka je praizvedbo s slovenskim libretom, ki ga je po motiv nemškega besedila Berksove napisal ddr. Igor Grdina, doživela šele 29. novembra 1997 v SNG Maribor. Uprizoritev je bila scensko in kostumsko razkošna.
Princesa Vrtoglavka: komična operna igra v starem številčnem slogu je v novi preobleki na voljo v Digitalni knjižnici Slovenije. Delo z novim libretom ddr. Igorja Grdine je digitalno notografiral muzikolog Domen Prezelj. Ob partituri so notografirani in urejeni za izvajanje tako orkestrski kot tudi vokalni parti. Lekturo notografije je opravil maestro Simon Robinson, dirigent prve uprizoritve opere v Mariboru.
—
Vir: Grdina, I. Ipavci: zgodovina slovenske meščanske dinastije. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2001.
