Razstava je posvečena mladinski pisateljici, prevajalki in urednici Kristini Brenkovi (1911-2009). V Knjižnici Glinškova ploščad bo na ogled do 2. februarja.
Pisateljica Kristina Brenkova se je rodila v Horjulu leta 1911. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1935 diplomirala iz pedagogike in psihologije, leta 1939 pa je iz pedagogike tudi doktorirala.
Med drugo svetovno vojno je sodelovala z Osvobodilno fronto. Kmalu po zasedbi Ljubljane jo je Boris Kidrič določil za kurirko in spremljevalko pisatelju Prežihovemu Vorancu. To dolžnost je opravljala do leta 1943, ko so Prežihovega Voranca aretirali. V januarju leta 1943 so zaprli tudi Kristino Brenkovo. Do konca italijanske okupacije je ostala v italijanskem zaporu. Nato je do osvoboditve v okupirani Ljubljani pomagala oskrbovati otroke, katerih starši so bili v partizanih ali v zaporih.
Kristina Brenkova se je po drugi svetovni vojni kot pisateljica, prevajalka in urednica posvetila mladinski književnosti. Bila je prva urednica mladinske književnosti pri založbi Mladinska knjiga (1949-1973). Mladi bralci so se preko njenega dela seznanili z biseri domače in svetovne književnosti. Kot urednica je izdala na stotine slikanic, pravljic in zgodb za otroke do dvanajstega leta starosti in v ta namen zasnovala knjižne zbirke: Najdihojca, Čebelica, Velike slikanice, Cicibanovo knjižnico, Zlato ptico, Mladi oder. Iz svetovne književnosti je izbrala in uredila najboljša dela s področja mladinske književnosti (Astrid Lindgren: Pika Nogavička, Bratec in Kljukec s strehe, Eduard Petiška: Stare grške bajke). Pripravila, prevedla in uredila je več kot tristo slovenskih in tujih pravljic ter pesmi, med drugimi: Babica pripoveduje (slovenske ljudske pravljice), Mamka Bršljanka (svetovne ljudske pravljice), Lonček, kuhaj! (ljudske pravljice slovanskih narodov).
Pisateljski opus Kristine Brenkove zajema igre za otroke (Modra vrtnica za princesko, Najlepša roža), črtice (Golobje, sidro in vodnjak, Osma dežela), pravljice (Babica v cirkusu, Prigode koze Kunigunde, Deklica Delfina in lisica Zvitorepka), partizanske pripovedi (Dobri sovražnikov pes, Partizanka Katarina), zgodbe in spominska pričevanja (Prva domovina, Moja dolina, Tuja dežela). Med njimi je samo Kruh upanja daljši pripovedni tekst. V svojih besedilih je – kot je dejala pisateljica sama – »v besede želela ujeti predvsem tisto, kar se ji je dotaknilo srca.«
Za svoje delo je Kristina Brenkova dobila številna priznanja in nagrade, med njimi Zlato plaketo za literarno ustvarjanje (1966), Bronasto odličje v Leipzigu (1971), Levstikovo nagrado za knjigo Deklica Delfina in lisica Zvitorepka (1972), Kurirčkov kipec (1974), Trubarjevo plaketo (1982), priznanje Krajevne skupnosti Horjul (1984), Častni znak svobode Republike Slovenije – za življenjsko delo v mladinski literaturi in založništvu (1997) ter Levstikovo nagrado za življenjsko delo (1999).
Ob prazniku mesta Ljubljane 9. maja 2007 je prejela naziv Častna meščanka Ljubljane. Leta 2000 pa je bila uvrščena na častno listo IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko književnost).
