Na današnji dan, 17. avgusta 1919, je za vse Prekmurke in Prekmurce velik praznik, praznik združitve Prekmurja z matično domovino, kar je zagotovo eden izmed najbolj svetlih trenutkov v zgodovini slovenskega naroda. Od leta 2006 je tudi državni praznik.
Ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev se spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci postali del matičnega naroda, saj so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale s tem, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Priložnost za priključitev prekmurskih Slovencev k matični domovini se je ponudila po koncu prve svetovne vojne, ko je po razpadu Avstro-Ogrske to območje znova pripadlo Ogrski. Prekmurskim Slovencem je bila tedaj želja po priključitvi h Kraljevini SHS vedno bolj ljuba, kar so množično večkrat izrazili tudi z različnimi shodi. Končno pa je boj za priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS in njihovo pripadnost slovenstvu izbojevala delegacija Kraljevine SHS na mirovni konferenci v Parizu, pri čemer je imel največ zaslug izvedenec za Prekmurje dr. Matija Slavič.
Jugoslovanska vojska je tako oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo 17. avgusta prepustila civilni oblasti. Meja med Jugoslavijo in Madžarsko je postala razvodnica med Muro in Rabo, kar pomeni, da so porabski Slovenci ostali zunaj meja nove slovenske domovine. V mednarodnem pogledu pa je življenje Prekmurcev z obeh bregov Mure sankcionirala Trianonska mirovna pogodba, sklenjena 4. julija 1920.
Letošnja osrednja slovesnost ob prazniku je bila že v petek v Murski Soboti, nocoj pa bo še v Beltincih, ko Občina praznuje tudi svoj občinski praznik. Prav tam se je pred 96 leti na ljudskem zborovanju zbralo več kot 20.000 ljudi, ki so plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja k matičnemu narodu.
Literatura:
Perovšek, J.: Slovenska politika in vprašanje priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS 1918-1919. Prispevki za novejšo zgodovino, 2007. št. 1, str. 53-64.
Slavič, M.: Naše Prekmurje: zbrane razprave in članki. Murska Sobota: Pomurska založba, 1999.
Priložnost za priključitev prekmurskih Slovencev k matični domovini se je ponudila po koncu prve svetovne vojne, ko je po razpadu Avstro-Ogrske to območje znova pripadlo Ogrski. Prekmurskim Slovencem je bila tedaj želja po priključitvi h Kraljevini SHS vedno bolj ljuba, kar so množično večkrat izrazili tudi z različnimi shodi. Končno pa je boj za priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS in njihovo pripadnost slovenstvu izbojevala delegacija Kraljevine SHS na mirovni konferenci v Parizu, pri čemer je imel največ zaslug izvedenec za Prekmurje dr. Matija Slavič.
Jugoslovanska vojska je tako oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo 17. avgusta prepustila civilni oblasti. Meja med Jugoslavijo in Madžarsko je postala razvodnica med Muro in Rabo, kar pomeni, da so porabski Slovenci ostali zunaj meja nove slovenske domovine. V mednarodnem pogledu pa je življenje Prekmurcev z obeh bregov Mure sankcionirala Trianonska mirovna pogodba, sklenjena 4. julija 1920.
Letošnja osrednja slovesnost ob prazniku je bila že v petek v Murski Soboti, nocoj pa bo še v Beltincih, ko Občina praznuje tudi svoj občinski praznik. Prav tam se je pred 96 leti na ljudskem zborovanju zbralo več kot 20.000 ljudi, ki so plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja k matičnemu narodu.
Literatura:
Perovšek, J.: Slovenska politika in vprašanje priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS 1918-1919. Prispevki za novejšo zgodovino, 2007. št. 1, str. 53-64.
Slavič, M.: Naše Prekmurje: zbrane razprave in članki. Murska Sobota: Pomurska založba, 1999.
