Dr. Boris Paternu (1926−2021), akademik in zaslužni profesor ljubljanske univerze, literarni zgodovinar in teoretik, je bil po rodu Gorenjec. Na Kranj, kamor je prišel s starši leta 1941 in kjer sta se mu rodila tudi oba sinova, je bil, čeprav je kasneje živel v Ljubljani in nazadnje v Trstu, močno čustveno navezan. To se je odražalo tudi v njegovem delu, s katerim je neprestano izkazoval pripadnost mestu Kranju in s tem pomagal širiti njegovo dobro ime, zato so mu na predlog Slovenske akademije znanosti in umetnosti leta 2006 podelili naziv častni občan Mestne občine Kranj.
Na razstavi, katere avtorica je bibliotekarka Lucija Podbrežnik, je uporabljeno gradivo dr. Marije Pirjevec Paternu.
Na ogled je v pritličju Knjižnice Globus do konca junija 2024.
Na razstavi je − dve leti pred stoletnico rojstva − prikazano bogastvo zapuščine slovenista, literarnega zgodovinarja, prešernoslovca, akademika in častnega občana Kranja profesorja doktorja Borisa Paternuja. S Kranjem ga povezuje kar nekaj osebnih dogodkov: rojen gorenjskim staršem je v Kranju preživel razburljiva mladostna leta, maturiral je na kranjski gimnaziji, v Kranju sta se rodila njegova sinova.
S Kranjem je povezano tudi njegovo literarnozgodovinsko raziskovanje, še posebej tisto, ki ga je namenil našemu največjemu pesniku. Glavno tematsko področje Paternujevih raziskav je bila namreč slovenska književnost 18., 19. in 20. stoletja, zato ni naključje, da je bil v središču mnogih monografskih raziskav prav France Prešeren. Med drugim je dr. Boris Paternu leta 1998 – dve leti pred 200-letnico Prešernovega rojstva – zasnoval zbirko prevodov pesnikovih Poezij Prešernova pot v svet, ki je v naslednjih letih – z izjemnim uredniškim delom Kranjčanov Franceta Pibernika in našega bibliotekarskega kolega Franca Drolca – prenesla veličino Prešernove poezije v številne evropske jezike. Leta 1999 je dr. Paternu ob 150-letnici Prešernove smrti v Kranju organiziral mednarodni simpozij Prešernovi dnevi v Kranju, uredil je tudi zbornik simpozija s 36 referati domačih in tujih strokovnjakov. Pomembno je prispeval tudi pri izdajanju Kranjskega zbornika, bil je član uredniškega odbora od leta 1970 do 2010.
