Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
16. februarja 1905 je v Bruslju umrl Cesare Dell’Acqua, akademski slikar. Rodil se je 22. julija 1821 v Piranu.
Slikar Cesare Dell’Acqua, rojen v Piranu, sodi med priznane slikarje 19. stoletja. Uveljavil se je kot slikar zgodovinskih in žanrskih motivov, kot portretist ter kot dekorativni slikar. Njegov opus obsega olja na platnu, akvarele, risbe in knjižne ilustracije. Sodeloval je tudi s hčerko Eve kot scenarist pri njenih operetah in drugih glasbenih delih.
Starša Andrea Dell’Acqua iz Kopra in Caterina Lengo iz Trsta sta se poročila 10. januarja leta 1808. Oče je bil sodnik, zaposlen najprej na kazenskem oddelku sodišča v Kopru in od leta 1809 na sodišču v Piranu. Očetova prezaposlitev je botrovala preselitvi družine v Piran, kjer so živeli do očetove smrti leta 1826. Cesare je bil najmlajši izmed petih otrok. V krstno knjigo, ki jo hranijo v kapiteljskem arhivu cerkve sv. Jurija v Piranu, je vpisan pod imenom Cesare Felix Georges Dell’Acqua. Njegova rojstna hiša v Piranu se danes nahaja na Vidalijevi ulici 11 (tedaj Via Delfin). Po očetovi smrti se je mati z otroci preselila najprej v Koper in leta 1833 v Trst. Po šolanju v Kopru in Trstu se je moral Cesare takoj zaposliti, čeprav ga je veselilo likovno ustvarjanje.
Zanj se je zavzel beneški kipar Pietro Zandomeneghi (1806-1866), mu svetoval študij slikarstva in si skupaj skupaj s tržaškim zgodovinarjem Pietrom Kandlerjem (1804-1872) prizadeval, da je dobil občinsko štipendijo. Ta mu je omogočila odhod v Benetke, kjer je od leta 1842 do 1847 študiral na Akademiji lepih umetnosti (Academia delle Belle Arti).Septembra leta 1844 je bil med izbranimi slikarji, ki so ovekovečili obisk cesarja Ferdinanda I v Trstu. Avstrijski Lloyd je leta 1845 izdal album s šestnajstimi litografijami o dogodku; avtor devetih je Dell’Acqua.Po študiju je krajši čas potoval po evropskih prestolnicah umetnosti (Dunaj, München, Pariz). Leta 1848 se je preselil v Bruselj, kamor se je že prej preselil tudi njegov brat Eugenio. Tu ga je znan belgijski slikar Louis Gallait povabil v svoj atelje za pomočnika, kjer se je pod njegovim mentorstvom izpopolnjeval v slikanju zgodovinskih motivov. Leta 1855 se je poročil s Caroline van der Elst s katero sta imela dve hčerki, Eve, kasneje priznano glasbenico in skladateljico, in Aline.
V Bruslju je doživel uspeh in slavo, ohranil pa je tudi tesne stike z domovino, še posebej z mestom Trst. Za naročnike iz Trsta je ustvaril več pomembnih, velikih platen. V tržaški cerkvi sv. Nikolaja (Chiesa di San Nicolò dei Greci) visita dve sliki z evangelijskimi prizori: San Giovanni che predica nel deserto, 1852 (Sveti Janez Krstnik pridiga v puščavi) in Cristo e i pargoli, 1854 (Jezus in otroci), ki ju je naročila grška pravoslavna cerkev. V Muzeju Revoltella sta poleg drugih slik Dell’Acque tudi platni nastali v letih 1855 in 1856 za barona Pasquala Revoltello. Prikazujeta zgodovinska prizora Trsta pod avstrijsko vladavino: La proclamazione del portofranco di Trieste nel 1719 (Razglasitev Trsta za svobodno pristanišče leta 1719) in La dedizione di Trieste all’Austria nel 1382 (Predaja Trsta Avstriji leta 1382). Med leti 1857 in 1867 je za grad Miramar nadvojvode Ferdinanda Maksimilijana Habsburškega (1832-1867) ustvaril ciklus sedmih alegoričnih slik. Grad, ki stoji na polotočku pri kraju Grljan/Grignano je danes muzej, slike Cesara Dell’Acque so razstavljene v zgodovinski dvorani (glej spletno povezavo Quadri nel Castello di Miramare navedeno v virih). Za salo tržaške občinske palače (Palazzo del Municipio) je med letoma 1875 in 1877 naslikal alegoričen prikaz trgovskega razcveta mesta Trst z naslovom Prosperità commerciale di Trieste (Trgovski razcvet v Trstu).
Izjemne dekorativne cikluse je ustvaril za palače ali vile pomembnih posameznikov in družin, npr. šest platen za vilo tržaškega meščana Leopolda Vianella, za grad grofa iz Flandrije (Château des Amerois), za mnoge družine v Bruslju (Errera, Van Wambecke, Van der Elst …) in Antwerpnu. Ohranjena so platna iz palače Errera in vile Vianello, ki so vsa v zasebnih zbirkah v Italiji.
Bil je soustanovitelj belgijskega društva akvarelistov (Société belge des aquarellistes, 1856) in redno sodeloval na letnih razstavah. V tehniki akvarela je upodabljal predvsem prizore iz vsakdanjega življenja. Na mnogih je narisal ljudi iz različnih kulturnih okolij v njihovih značilnih oblačilih, ki jih je srečeval v Trstu, tudi slovenske prebivalce iz okolice Trsta. Enega izmed takih akvarelov Contadina dei dintorni di Trieste e donna dalmata, 1887 (Kmetica iz okolice Trsta in Dalmatinka) hrani bruseljski muzej (Musées royaux des Beaux-Arts de Belgique). Večina njegovih akvarelov se je porazgubila, nekateri so morda tudi v privatnih zbirkah in še neodkriti oziroma niso dokumentirani.
Slikal je predvsem v Italiji in Belgiji. Leta 1856 je bil imenovan za člana Akademije v Benetkah. Mednarodno je postal prepoznaven leta 1873, ko je sodeloval na svetovni razstavi na Dunaju. Tako kot druge znane umetnike tistega časa, ga je Galerija Ufizzi iz Firenc zaprosila za avtoportret. Razstavljal je v mnogih evropskih državah, v Združenih državah Amerike in v Avstraliji.
Umrl je leta 1905 v Bruslju kjer je tudi pokopan. Njegova dela razstavljajo galerije in muzeji v številnih italijanskih in belgijskih mestih, v Amsterdamu, Londonu in Atenah. Veliko jih je tudi v privatnih zbirkah po vsem svetu.
Na območju današnje Slovenije hrani Pokrajinski muzej Koper portret njegove sestre Virginie iz leta 1876, ki ga je narisal kot dar nečaku Carlu Combiju. Od leta 2015 je eno izmed slikarjevih platen Insegnamento materno (Materino poučevanje) tudi v Tartinijevi hiši v Piranu, kjer je sedež Skupnosti Italijanov Piran. Sliko, olje na platnu, 120 x 85 cm, jim je podaril Gianfranco Pertoldi, Tržačan po rodu, ki živi v Bruslju. Leta 1898 jo je Dell’Acqua predstavil v Bruslju na razstavi društva lepih umetnosti (Salon de la Société des Beaux Arts).
