Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
17. julija 1996 je v Ljubljani umrl Bratko Kreft, slovenski dramatik, pripovednik, publicist, dramaturg, profesor, literarni zgodovinar in režiser. Rodil se je 11. februarja 1905 v Mariboru.
Bratko Kreft je bil rojen v Mariboru, odraščal pa je v Sv. Juriju ob Ščavnici. Gimnazijska leta je preživel v Mariboru, kjer so v gimnazijskem glasilu bili objavljeni njegovi prvi članki. V tem času je vstopil v svet gledališča in še pred maturo režiral predstave, tudi lastne in v njih nastopal. Študijsko pot je začel leta 1924 na Dunaju, sprva s študijem prava, ki ga je kmalu zamenjal za študij slavistike in zgodovine. Poslušal je tudi predavanja o dramaturgiji. Na Dunaju je ostal eno leto, nato je študij nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1929 diplomiral iz slovenske in južnoslovanske književnosti ter svetovne književnosti in literarne teorije. V času študija je objavil roman Človek mrtvaških lobanj, prevzel vodstvo Delavskega odra v Ljubljani, imel predavanje na mariborski Ljudski univerzi na temo ruskega gledališča in bil sourednik Kosovelove Mladine ter objavljal v Ljubljanskem zvonu. Sicer je z objavo člankov, esejev in kritik na temo gledališča, literarne zgodovine in kulturne politike začel že pri dvajsetih letih. Po končanem študiju se je preizkusil v vlogi ravnatelja kina Ljubljanski dvor, po dobrem letu pa je dobil službo režiserja v Narodnem gledališču v Ljubljani. Tam je najprej dve leti režiral v Operi, nato v Drami. Ker se je že na Dunaju seznanil z marksizmom ne preseneča, da je kasneje delal tudi kot urednik in izdajatelj marksistične revije Književnost. Deset let po diplomi je na ljubljanski univerzi še doktoriral. Kmalu zatem, leta 1941 je preko Turnerjeve štipendije odšel na študij ruske literature v Italijo. Tam so ga zaradi komunističnih prepričanj najprej aretirali, nato je v hišnem priporu ostal vse do konca vojne. Po vojni je v ljubljanski Drami sprva delal kot dramaturg in kasneje kot režiser. Kot gost je režiral predstave v Drami SNG Maribor, Slovenskem stalnem gledališču Trst in Mestnem gledališču ljubljanskem. Poleg tega je od leta 1957 kot redni profesor predaval rusko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1962 se je kot profesor upokojil, postal je član in kasneje tudi podpredsednik Slovenske akademije za znanost in umetnost (SAZU). Med leti 1971 do 1985 je predsedoval Borštnikovemu srečanju, za dopisnega člana pa sta ga izvolili najprej Jugoslovanska in nato še Makedonska akademija za znanost in umetnost. Postal je tudi častni doktor univerze v Mariboru in univerze v Kijevu.
