Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
21. januarja 1921 je v Litiji umrl Luka Svetec, pravnik, politik, pisatelj in jezikoslovec. Rodil se je 8. oktobra 1826 v Podgorju pri Kamniku.
Luka Svetec se je rodil 8. oktobra 1826 v Podgorju pri Kamniku, kjer je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo pa v Ljubljani. Študij prava je zaključil na Dunaju 1853 leta. Po vrnitvi z Dunaja je opravljal službo v raznih krajih, najprej na Hrvaškem, potem v Mokronogu, Kočevju, Brdu pri Lukovici in Ljubljani. Svetec je imel zaradi pokončne drže in zavzemanja za slovenstvo nenehne težave, ki so bile vzrok premeščanj iz kraja v kraj. Njegovo zavzemanje za slovenski jezik je bilo moteče, zato so ga takratne oblasti upokojile pri 43 letih. Nato je šel za nekaj let v Idrijo, leta 1873 pa je kot upokojenec prišel v Litijo, kjer je postal notar in v Litiji živel vse do svoje smrti, tu si je tudi ustvaril družino.
Svetec se je kot pisec prvič pojavil leta 1848 v časniku Slovenija in sicer s spisom Radovednost kaznovana. Sledilo je še nekaj črtic in povesti: Misli o prehodu (Slovenija, 1849), zgodba Piščalka je izšla 1850 v Vedežu, prav tako njegovo najdaljše delo Vladimir in Kosara. Domoljubne ideje je Svetec izražal tudi v pesmih, objavljenih v letih 1849 in 1851, v časopisih Slovenija, Slovenska bčela in Novice: Sebi, Lipi, Rojakom, Kolednica, Svečan in cvetica, Pomladanska in Oda vinski trti. Lotil se je tudi epa, 1853 je napisal junaško romanco s tragičnim koncem Klepec. Prevajal je tudi iz češčine, poljščine, ruščine in srbščine. Svetčevo slovstveno delovanje je bilo kratko, objavljal je v letih 1848 do 1853, prevode še kakšni dve leti, potem pa je kot književnik utihnil.
Literarno delovanje v šestdesetih letih 19. stoletja je prenesel na politično področje. Za deželnega poslanca je bil prvič izvoljen 1863 v kočevsko ribniškem okraju. Pozneje je zastopal še kamniško-brdski in trebanjski okraj. Poslanec pa je bil z nekajletnim presledkom vse do leta 1895. Že prvo leto po izvolitvi so ga nemški časniki ostro napadli zaradi njegovih slovenskih nastopov v kranjskem deželnem zboru in tudi pozneje si je aktivno prizadeval za uporabo slovenščine v političnih inštitucijah, šolstvu, sodstvu in upravi. Zavzemal se je za enakopravnost vseh narodov v monarhiji in za deželno avtonomijo.
Svetec je vodil pripravljalni odbor za ustanovitev Družbe Cirila in Metoda, ki je bila ustanovljena 1885. Družba je prispevala h krepitvi slovenske narodne zavesti, imela je 336 podružnic. Bil je pobudnik za ustanovitev podružnice v Litiji, iz nje je vzniknilo tudi bralno društvo, pozneje čitalnica, danes litijska knjižnica. Družba svetega Cirila in Metoda naj bi bila obramba pred napadalnimi nemškimi in italijanskimi šolskimi društvi. V litijski podružnici ima korenine tudi Pevsko društvo Lipa. Svetec je bil v Litiji tudi pobudnik gradnje prvega šolskega poslopja.
Bil je ugleden kot notar in kot društveni delavec, ob njegovi 70. letnici, oktobra 1896 so mu pripravili veliko slavje. Ob tem jubileju je na banketu nagovoril rojake z daljšim govorom, kjer je izpostavil nasprotovanje klera njegovi Narodnostni stranki, ki se je zavzemala za pravice narodove ravnopravnosti, oz. enakopravnosti.
Litija se mu je oddolžila z imenovanjem ulice in leta 1996 s postavitvijo spomenika. Umrl je 21. 1. 1921 v Litji. Pokopan je na litijskem pokopališču.
Ob 70. letnici mu je hvalnico posvetil tudi Simon Gregorčič, odlomek:
Ti delaš, kot si deloval, bojuješ, kot si bojeval, boriš se, svetli meč vihteč, zdaj jezik, zdaj pero je meč. Pod staro se boriš zastavo, za doma čast, korist in slavo, zastavi tej si zvest ostal.
Pripravila Aleksandra Mavretič
Priporočamo tudi: Luka Svetec (1826 – 1921)
