Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
21. oktobra 1833 se je Stockholmu rodil Alfred Bernhard Nobel, švedski kemik, inženir in izumitelj. Umrl je 10. decembra 1896 v Sanremu.
Rodil se je v Stockholmu, kot tretji sin izumitelja in inženirja Immanuela Nobela ter Karoline Nobel. Poročena sta bila od leta 1827 in imela osem otrok. Družina je bila siromašna in le Alfred in njegovi trije bratje so preživeli otroštvo. Zaradi očeta inženirja sta mladega Nobela že v rani mladosti začela zanimati tehnika in inženirstvo, zlasti eksplozivi.
Zaradi različnih poslovnih neuspehov se je Nobelov oče preselil v Sankt Peterburg leta 1837 in bil uspešen proizvajalec strojev in eksploziva. Izumil je sodobne vezane plošče ter začel delati na programu razvoja morskih min. Družina se je preselila v mesto in bila vedno bolj uspešna, zato so potem tudi lahko Nobela poslali študirati kemijo ter jezike, zlasti angleščino, francoščino, nemščino in ruščino. Leta 1841 je Nobel odšel na edino šolo, ki jo je obiskoval kot otrok: Apologistic Jacobs v Stockholmu.
Kemijo je kasneje študiral pri Nikolaju Zininu in študij leta 1850 nadaljeval v Parizu. Kmalu je odšel v Združene države Amerike, kjer je štiri leta sodeloval z izumiteljem Johnom Ericssonom, Nobel je tukaj vložil tudi svoj prvi patent za merilnik plina.
Družina je medtem proizvajala orožje za oborožitev pri vojnah, vendar so imeli hude finančne težave zato so kmalu vložili predlog za stečaj. Leta 1859 je Nobelov oče zapustil tovarno, začel jo je voditi drugi sin, Ludvig Nobel, ki mu je uspelo izboljšati poslovanje. Alfred Nobel se je medtem s starši vrnil iz Rusije nazaj na Švedsko, kjer se je posvetil študiju eksplozivov. Leta 1863 je izumil detonator.
3. septembra 1864 je v Heleneborgu v Stockholmu prišlo do eksplozije v lopi, kjer so pripravljali nitroglicerin, pri čemer je življenje izgubilo pet ljudi, med njimi tudi Alfredov mlajši brat Emil. Kljub tej in drugim, manjšim nesrečam, je Alfred nadaljeval z odpiranjem proizvodnih obratov, več pozornosti pa je posvetil stabilnosti. Leta 1867 je izumil dinamit, lažjo in varnejšo snov. Dinamit je bil kasneje patentiran v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, kjer se je njegova uporaba močno razširila v rudarstvu ter gradnji mednarodnih prometnih omrežij. Leta 1875 je izumil gelignit, še močnejši in stabilnejši eksploziv od dinamita.
Kasneje, leta 1884, je bil Nobel izvoljen za člana Kraljeve švedske akademije znanosti, iste institucije, ki je kasneje podelila tudi prve Nobelove nagrade. Leta 1893 je Alfred Nobel prejel častni doktorat Univerze v Uppsali.
V tem času sta njegova brata Ludvig in Robert izkoriščala naftna polja ob Kaspijskem jezeru in obogatela tudi sama. Alfred je tudi pri njunem podjetju nastopal kot investitor, kar se mu je močno obrestovalo.
Leta 1891 se je po smrti brata Ludviga in matere ter ob koncu dolgoletne ljubezenske zveze preselil v Italiji, kjer je leta 1896 umrl zaradi možganskih krvavitev. Pokopan je na pokopališču Norra begravningsplatsen v Stockholmu.
Več: https://sl.wikipedia.org/wiki/Alfred_Nobel
Priporočamo tudi: 140 korakov po zgodovini Cinkarne Celje
