Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
23. aprila 1616 je v Madridu umrl Miguel de Cervantes Saavedra, španski pisatelj. Rodil se je 29. septembra 1547, Alcalá de Henares, Španija.
Velja za največjega pisca v španskem jeziku in enega od svetovnih utemeljiteljev romana. Njegov roman Don Kihot je preveden v več kot 140 jezikov in narečij; gre za največkrat prevedeno knjigo takoj za Biblijo.
Don Kihot velja za klasiko zahodne literature in se mu velikokrat podaja naziv za prvi sodoben roman in najboljšo fantastično delo kar jih je bilo napisanih. Cervantesov vpliv na španski jezik je bil tako velik, da se jezik velikokrat imenuje la lengua de Cervantes (”Cervantesov jezik”).
Miguel de Cervantes Saavedra se je rodil v Alcalá de Henares, ki je majhno špansko mesto severovzhodno od Madarida. Cervantes Saavedra se je najverjetneje rodil 29. septembra 1547, ko goduje sveti Mihael oziroma špansko Miguel. Rodil se je v revni družini skromnega podeželskega zdravnika. Bil je četrti od sedmih otrok. V mladosti je živel v Valladolidu, Madridu in Sevilli. O njegovi izobrazbi ni znanih veliko podatkov, gotovo pa je, da do univerzitetnega študija ni prišel. Doma in v Madridu je hodil v latinske šole.
Pri dvaindvajsetih letih objavi svojo prvo pesem, posvečeno smrti španske kraljice Isabele, ženi Filipa II. Leta 1569 je bil prisiljen zbežati iz Castile in odšel v Rim, kjer je zaposlen kot natakar v hiši kardinala Acquavive, pri triindvajsetih pa odide v Neapelj, ki je bil pod špansko oblastjo, in se priključi vojski. Sodeluje v pomorski bitki pri Lepantu, kjer krščanske dežele premagajo Turke. Tam je bil hudo ranjen v roko, ki se mu kasneje posuši, kljub temu pa se izkaže kot dober vojščak in dobi vojaške zasluge, po povratku v rodno Španijo pa bi ga zaradi tega čakalo manjše bogastvo. Leta 1575 ladjo, na kateri je služil, napadejo pirati in ga kot ujetnika odpeljejo v Alžirijo. Tam preživi 5 let ujetništva, saj ga domači zaradi pomanjkanja denarja niso mogli odkupiti. Ta leta podrobno opiše tudi v romanu Don Kihot v devetintridesetem in štiridesetem poglavju, kjer opisuje doživetja ujetnika v Alžiru.
