Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
29. avgusta 1964 je v Ljubljani umrl Juš Kozak, pisatelj, esejist, gledališki kritik in urednik. Rodil se je 26. junija 1892.
Juš Kozak se je rodil posestniku, gostilničarju in mesarju v šentpetrskem predmestju Ljubljane. Otroštvo je preživljal skupaj z mlajšim bratom Ferdom Kozakom. Osnovno šolo in maturo je opravil v rodnem mestu, nato pa je na Dunaju med letoma 1911 in 1914 študiral zemljepis in zgodovino.
Bil je vodja slovenskih študentov na Dunaju in sodeloval pri prepovedanemu gibanju preporodovcev, zaradi česar je bil po sarajevskem atentatu skoraj pol leta v preiskovalnem zaporu, na procesu v Ljubljani leta 1914 pa obsojen na en mesec zapora. V prvi svetovni vojni je bil med letoma 1914 in 1917 vojak na ruski in soški fronti. Leta 1920 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, a je že od leta 1918 opravljal poklic učitelja. Od 1918 do 1941 je poučeval na ljubljanskih gimnazijah (na Poljanski gimnaziji je učil Borisa Fakina – Igorja Torkarja), hkrati pa je bil med letoma 1935 do 1941 urednik Ljubljanskega zvona in knjižne zbirke Slovenske poti (od 1932 do 1934). Med drugo svetovno vojno je sodeloval z Osvobodilno fronto, zato so ga Italijani leta 1942 zaprli in internirali, po kapitulaciji Italije pa se je leta 1944 pridružil partizanom. Po koncu druge svetovne vojne je bil urednik Slovenskega zbornika (1945), revije Novi svet (od 1946 do 1947) in upravnik Drame SNG v Ljubljani (od leta 1948 do upokojitve leta 1955). Redni član SAZU je postal leta 1961 (dopisni član JAZU je bil že od 1951). Leta 1963 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo v slovenski literaturi.
Več: https://sl.wikipedia.org/wiki/Juš_Kozak
