Prvi pomladni mesec je bil za Koroško osrednjo knjižnico prav posebno prazničen, saj smo začeli s praznovanji v čast 70. letnici naše ustanove. 3. februarja 1949 je Okrajni ljudski odbor Dravograd izdal odločbo o ustanovitvi Študijske knjižnice na Ravnah, podpisan prepis ustanovne listine pa nosi datum 3. marec 1949, ki ga štejemo kot uradni datum ustanovitve naše knjižnice.
Okrogle obletnice so običajno prelomnice, ko obujamo spomine, pišemo kronologijo, objavljamo jubilejne zbornike. Leta 1970 je kot odmev na 30. leto delovanja izšla drobna knjižica Študijska knjižnica Ravne na Koroškem z risbami Franca Boštjana in nezamenljivo poetično nitjo besed dr. Franca Sušnika. 40-letnico je proslavila izdaja celostne publikacije z veznim besedilom takratnega ravnatelja Janeza Mrdavšiča. 50-letnica je z zbornikom njeno ime zapisala v podobo kraja. Deset let kasneje smo govorili, da zgodbo pišemo že 60 let in v zanosu zapisovali, da se nadaljuje. Izšla je Bukvopedija, predstavitev knjižnice v stripovski maniri Cirila Horjaka in tekstom Iztoka Lovriča, ki je poslanstvo Koroške osrednje knjižnice približala tudi mlajšim generacijam.
Ob sedmem desetletju delovanja je prišel čas simbolične inventure našega dela in učinkov. Sprašujemo se, kaj naša prisotnost pomeni in vsakodnevno daje prebivalcem te doline, širši Koroški, tudi izven meja. V ta namen bomo zbirali pisne odzive naših članov in drugih obiskovalcev, v goste pa bomo tekom leta povabili tudi nekatere avtorje, ki so zrasli iz tega okolja in ga na en način prerasli s svojim ustvarjanjem.
Osrednja slovesnost, ki se je zgodila v četrtek, 7. marca 2019, je uspešno za nami, a verzi tako imenovane ‘inventurne poezije’, ki je predstavljala osrednji del programa, še vedno odmevajo po grajskih hodnikih. V zlaganju besed smo se simbolično sprehodili skozi bogat knjižnični fond gradiva v prostem pristopu. Sistematika znanosti od 0 do 9 in naključno izbrane prve besede naslovov knjižnega gradiva v prostem pristopu so zložene in zveneče postale verzi naše inventurne poezije, ki so jo sijajno interpretirale dijakinje Gimnazije Ravne.
Namesto dolžnega leporečja smo si za osrednjega (za)govornika naše platinaste obletnice zaželeli Cirila Horjaka, izvrstnega slovenskega ilustratorja, karikaturista, striparja, predavatelja, inovatorja in vizionarja, ki je vedno in povsod velik zagovornik knjižnic.
Teden kasneje smo odprli prav posebno razstavo, ki jo je avtorica Zlatka Strgar, nekdanja novinarka in višja knjižničarka strokovne knjižnice Železarne Ravne, naslovila ‘LEPA STARA GOSPA’ – in je njen poklon knjižnici ob 70-letnici. Razstava kolažev na platnu, predstavlja oseben pogled na vlogo Koroške osrednje knjižnice ter izpostavlja nekatere detajle kot ključne gradnike njenega poslanstva v prostoru in duhu časa. S to razstavo, ki je v razstavišču knjižnice na ogled do konca aprila, tudi začenjamo z zbiranjem spominov, zgodb, anekdot, kritik … vezanih na našo ustanovo, ravenski grad, grajski park. Te zapise želimo zbrati in jih predvidoma ob koncu leta izdati v spomin in opomin.
Posebno poglavje naše slavnostne trilogije smo namenili tudi najmlajšim obiskovalcem. Prav posebno praznovanje zanje je bilo v petek, 15. marca, s Srednjeveškimi grajskimi dogodivščinami, ki jih je priredilo Družinsko gledališče Kolenc.
Okrogli jubilej knjižnice pa smo zapisali v čas tudi z izdajo posebnega filatelističnega sklopa v sodelovanju s Koroškim filatelističnim društvom in avtorjema: arhitektom Borutom Bončino in Jožetom Kebrom. Vabljeni, da si do konca meseca marca v 1. nadstropju knjižnice, v Stripoteki, ogledate razstavo teh izdaj. Vzporedno so predstavljeni tudi izseki iz elaboratov Boruta Bončine na javne razpise Pošte Slovenije za različne poštne vrednotnice (med leti 2011 in 2019).
