Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na ogled instalacije Metke Zupanič Nočno nebo, 2019.
Instalacija bo na ogled v razstavišču knjižnice od 20. decembra 2019 do 6. januarja 2020.
Metka Zupanič je uveljavljena večmedijska umetnica, ki jo zanimajo predvsem aktualni problemi moderne informacijske družbe. V zadnjih letih se intenzivno posveča zlasti tematiziranju obsesivne militantnosti sodobne družbe.
V preteklih projektih je denimo obravnavala občutja strahu, ki se porajajo v posamezniku v današnjem času navidezne svobode (Anti – Global?, 2013), zgodbe delovnih migrantov v Sloveniji (Looking for a Better World, 2016) ter problematiko vseprisotnih nadzornih sistemov (On Your Face, 2016). V zadnjih letih pa se intenzivno posveča zlasti tematiziranju obsesivne militantnosti sodobne družbe.
Del njenega večletnega projekta, ki nastaja pod skupnim imenom Re – destrukcija, v katerem preizprašuje teme, kot so vsakodnevno nasilje ter generiranje latentne napetosti v medijih, je tudi instalacija Nočno nebo, ki predstavlja avtoričin osebni pogled na aktualno politično situacijo v svetu. Avtorica v svojem delu opozarja na kapitalistično željo po nadvladi posameznika in družbe z represivnimi ukrepi. Priča smo novim vojnim strategijam, saj velesile nenehno tekmujejo med seboj, katera bo izdelala večje in močnejše morilsko orožje (brezvočno, hitrejše, nevidno).
Predstavljena vrteča se krogla predstavlja planet, ki se zaradi svoje krhkosti ruši, obremenjen je z vojnami, nasiljem in izčrpavanjem. Predstavljene podobe na krogli avtorica jemlje iz medijev, ki prinašajo pretežno novice, ki vzbujajo strah in tesnobo.
Nataša Kovšca je ob razstavi Metke Zupanič v galeriji Gong med drugim zapisala : “Metka Zupanič uporablja v svojih delih podobe, ki vplivajo na gledalčeva čustva – podobno kot vojno propagandno gradivo ali sodobni množični mediji. Znano je namreč, da so mediji mogočno orodje družbenega nadzora, da imajo moč spreminjanja/potvarjanja dogodkov, o katerih poročajo, s tem pa vplivajo tudi na mišljenje in vedenje ljudi. Zato se zdi, da je njena kritika družbe večplastna. S svojimi deli, v katerih prepleta intimna občutja in družbeno zgodovino, gledalcu jasno predoča noro podobo današnjega sveta, nekakšne razčlovečene družbe, ki se iz preteklih morij ni prav ničesar naučila. Istočasno pa v njenih delih zaznamo kritiko medijev, ki pod vplivom političnih struktur načrtno izkrivljajo podobo družbene stvarnosi.”