Od listine do skrinjice

V Gorenjskem muzeju se je po letu 1960 pokazala potreba po kustosu, ki bi se ukvarjal s starejšo zgodovino. To je pomenilo, da ne bi bil osredotočen le na čas druge svetovne vojne, ki je bil takrat najbolj aktualen. Vendar so bili nekateri v muzejski stroki mnenja, da se starejše zgodovine muzeološko ne da predstaviti.
Zapuščina prve kustodinje Oddelka za starejšo zgodovino Majde Žontar dokazuje nasprotno. Skozi tri desetletja so z njenim strokovnim delom nastajale zbirke kulturnozgodovinskih predmetov, starih razglednic, starih fotografij, drobnega tiska, listin in numizmatike. Ob tem pa proučevanje pisnih zgodovinskih virov in sodelovanje s sorodnimi strokovnimi institucijami, kar je pripomoglo k nastanku odmevnih razstav. Začrtano delo nadaljuje Marjana Žibert, ki si prizadeva, da bi skozi zgodbe muzejskih predmetov odkrivali, kako so skozi stoletja naši predniki urejali medsebojne odnose, kako so organizirali življenje v družbi in državi, kako so gospodarili in pridobivali dobrine, si razlagali različne dogodke v družbi in tudi pojave iz narave, kaj so mislili o svojem času, o življenju in smrti …