Arheološka izkopavanja so potekala v letu 2008 in 2009 v okviru projekta prenove gradu Khislstein in Lovski dvorec. Raziskave so bile nujne zaradi obnove stavb in gradnje letnega gledališča, katerega temelji segajo globoko v zemeljske plasti z bogato in dolgo preteklostjo. Brez arheoloških raziskav bi ostali revnejši za dragoceno znanje o bogati preteklosti Kranja.
KRANJSKE STOPINJE V PRETEKLOST
Najnovejša arheološka odkritja na dvorišču gradu Khislstein
Prve sledi poselitve so ležale v najnižjih plasteh. Ostanki lesenih koč iz zaključka bronaste dobe so stari približno 3000 let. Arheologi so odkrili številne odlomke lončenega posodja in uteži za statve, ki so jih tedanji prebivalcu rabili pri predenju volne in za tkanje oblačil.
Sledile so zemeljske plasti izpred 2100 let, ko so na tem mestu stala prebivališča iz časa, ko so Rimljani okupirali naše kraje. Najprej so zgradili lesene hiše, kasneje pa tudi zidane. Karnij, kakor je bilo našemu mestu tedaj ime, je postal ob koncu rimskega cesarstva vojaška utrdba s stolpi in obzidjem. Izjemen pogled v tedanje življenje izpred več kot 1500 leti nudi odkritje odtisov otroškega stopala, pujsa in psa, ki so se zapodili po še mokrem maltnem tlaku ene od tedanjih hiš.
Številne najdbe, med njimi mnogi novci iz vseh dob, kažejo, da so prebivalci uporabljali prostor ob Kieselsteinu nepretrgoma. Tu so stale mnoge delavnice, izdelovali so koščene predmete, ulivali bron in svinec in svoj prostor so našle tudi steklarske peči. Nedavne raziskave sorazkrile številne lončarske izdelke lončarske delavnice, ki se je v 16. stoletju morala umakniti zidavi gradu.
Čisto na vrhu arheoloških plasti so ležali sledovi gradbenikov, ki so v preteklih desetletjih večkrat prenavljali grad Khislstein in Lovski dvorec. Vse do nedavnega so tu imeli svojo „bazo“ gasilci.
V prvi polovici 20. stoletja pa so na dvorišču prali avtomobile in v ta namen vkopali v tla številne jaške in odtoke, dvorišče pa tlakovali z granitnimi kockami.
(Avtorji besedila Rafko Urankar, Helena Bešter, Urška Plut, Polona Janežič in Verena Perko)
PRAZGODOVINSKE NAJDBE OB GRADU KHISLSTEIN
Najnovejše raziskave so razkrile ostanke prazgodovinskih lesenih koč iz zaključka bronaste dobe, izpred skoraj 3000 let. Ohranile so se le jame za lesene pokončne kole, ki so nosili stene koč. Kole so med seboj povezali s prepletom iz vej ali deskami in jih ometali z ilovico.
Odkrito je bilo tudi veliko lončenega, doma izdelanega posodja, ki so ga uporabljali za kuhanje in shranjevanje hrane. Keramične uteži so služile za preproste pokončne statve, katerih ogrodja se seveda niso ohranila. Podobne uteži so pogosto odkrite na prazgodovinskih naseljih in neredko tudi v grobovih žena, kar kaže, da so je bilo predenje volne, tkanje in skrb za oblačila ena pomembnejših ženskih opravil.
Med posebej zanimivo odkritje z dvorišča Khislstein pa sodijo bakreni surovci in kosi ulitega in neobdelanega brona. Uporabljali so jih za izdelovanje okrasnih in uporabnih predmetov. Namenjeni so bili livarjem in morda je bila v bližini livarska delavnica. Bronaste izdelke, kot je npr. nakit, to so razne zaponke, igle, zapestnice itd. so vlivali v glinene ali kamnite kalupe. Orožje in orodje pa je bilo največkrat skovano iz brona ali železa.
O bogati kovinarski dejavnosti v prazgodovinskem Kranju izpričuje tudi najdba uničenih bronastodobnih predmetov z Jelenovega klanca, razstavljenih na stalni arheološki razstavi Železna nit.
(Avtorici besedila Polona Janežič in Verena Perko)
SREDNJEVEŠKA LONČARSKA PEČ
Na Lovskem dvorcu je bila med nedavnimi izkopavanji odkrita odpadna jama, polna lončenine iz 16. stoletja. Gre za lončarske izdelke, ki so se poškodovali pri žganju in jih je zato lončar zavrgel. Med njimi so pristali tudi izdelki, na katerih se lončarjem ni posrečila poslikava ali imajo kakšno drugo napako. Odkritje kaže na živahno lončarsko dejavnost v srednjeveškem Kranju.
Med gradivom je precej krožnikov različnih velikosti in oblik, nekateri so lepo okrašeni z živalskimi in rastlinskimi motivi. Presenetljivo lep in nenavadno sodoben je npr. krožniček z motivom treh rib. Najdemo pa tudi drugačne, kot so motivi ptic, rastlin, geometrični okras ter portreti meščanov in meščank.
Pri najdbah gre večidel za tako imenovano gravirano keramiko z značilnim postopkom izdelave. Lončar je posodo najprej oblikoval na lončarskem kolesu, osušeno potopil v bel premaz iz kaolinske gline (engobe) in nazadnje vrezal okras. Sledilo je žganje v lončarski peči in končna poslikava z nanašanjem lošča ter ponovno žganje. Postopek je bil vse prej kot preprost in je zahteval visoko stopnjo lončarskih veščin.
Pri večini najdb iz Kranja opazimo, da posodje še ni poslikano, lošč še ni bil nanešen in manjka tudi končno žganje. Gre torej za polizdelke, ki jih je lončar iz različnih razlogov zavrgel. Nekaj izdelkov pa je tudi že dokončanih, pri teh se je včasih zgodilo, da se je začela glazura luščiti ali pa se slikarija ni prav posrečila. Tudi te so romale na smetišče.
Med posodami je največ bokalov, ki so bili priljubljeno pivsko posodje za vino. Ne manjkajo pa tudi kuhinjski lonci, pečnice in svetilke, tako svečniki kot oljenke.
(Avtorici besedila Urška Plut in Verena Perko)
Najnovejša arheološka odkritja na dvorišču gradu Khislstein
Prve sledi poselitve so ležale v najnižjih plasteh. Ostanki lesenih koč iz zaključka bronaste dobe so stari približno 3000 let. Arheologi so odkrili številne odlomke lončenega posodja in uteži za statve, ki so jih tedanji prebivalcu rabili pri predenju volne in za tkanje oblačil.
Sledile so zemeljske plasti izpred 2100 let, ko so na tem mestu stala prebivališča iz časa, ko so Rimljani okupirali naše kraje. Najprej so zgradili lesene hiše, kasneje pa tudi zidane. Karnij, kakor je bilo našemu mestu tedaj ime, je postal ob koncu rimskega cesarstva vojaška utrdba s stolpi in obzidjem. Izjemen pogled v tedanje življenje izpred več kot 1500 leti nudi odkritje odtisov otroškega stopala, pujsa in psa, ki so se zapodili po še mokrem maltnem tlaku ene od tedanjih hiš.
Številne najdbe, med njimi mnogi novci iz vseh dob, kažejo, da so prebivalci uporabljali prostor ob Kieselsteinu nepretrgoma. Tu so stale mnoge delavnice, izdelovali so koščene predmete, ulivali bron in svinec in svoj prostor so našle tudi steklarske peči. Nedavne raziskave sorazkrile številne lončarske izdelke lončarske delavnice, ki se je v 16. stoletju morala umakniti zidavi gradu.
Čisto na vrhu arheoloških plasti so ležali sledovi gradbenikov, ki so v preteklih desetletjih večkrat prenavljali grad Khislstein in Lovski dvorec. Vse do nedavnega so tu imeli svojo „bazo“ gasilci.
V prvi polovici 20. stoletja pa so na dvorišču prali avtomobile in v ta namen vkopali v tla številne jaške in odtoke, dvorišče pa tlakovali z granitnimi kockami.
(Avtorji besedila Rafko Urankar, Helena Bešter, Urška Plut, Polona Janežič in Verena Perko)
PRAZGODOVINSKE NAJDBE OB GRADU KHISLSTEIN
Najnovejše raziskave so razkrile ostanke prazgodovinskih lesenih koč iz zaključka bronaste dobe, izpred skoraj 3000 let. Ohranile so se le jame za lesene pokončne kole, ki so nosili stene koč. Kole so med seboj povezali s prepletom iz vej ali deskami in jih ometali z ilovico.
Odkrito je bilo tudi veliko lončenega, doma izdelanega posodja, ki so ga uporabljali za kuhanje in shranjevanje hrane. Keramične uteži so služile za preproste pokončne statve, katerih ogrodja se seveda niso ohranila. Podobne uteži so pogosto odkrite na prazgodovinskih naseljih in neredko tudi v grobovih žena, kar kaže, da so je bilo predenje volne, tkanje in skrb za oblačila ena pomembnejših ženskih opravil.
Med posebej zanimivo odkritje z dvorišča Khislstein pa sodijo bakreni surovci in kosi ulitega in neobdelanega brona. Uporabljali so jih za izdelovanje okrasnih in uporabnih predmetov. Namenjeni so bili livarjem in morda je bila v bližini livarska delavnica. Bronaste izdelke, kot je npr. nakit, to so razne zaponke, igle, zapestnice itd. so vlivali v glinene ali kamnite kalupe. Orožje in orodje pa je bilo največkrat skovano iz brona ali železa.
O bogati kovinarski dejavnosti v prazgodovinskem Kranju izpričuje tudi najdba uničenih bronastodobnih predmetov z Jelenovega klanca, razstavljenih na stalni arheološki razstavi Železna nit.
(Avtorici besedila Polona Janežič in Verena Perko)
SREDNJEVEŠKA LONČARSKA PEČ
Na Lovskem dvorcu je bila med nedavnimi izkopavanji odkrita odpadna jama, polna lončenine iz 16. stoletja. Gre za lončarske izdelke, ki so se poškodovali pri žganju in jih je zato lončar zavrgel. Med njimi so pristali tudi izdelki, na katerih se lončarjem ni posrečila poslikava ali imajo kakšno drugo napako. Odkritje kaže na živahno lončarsko dejavnost v srednjeveškem Kranju.
Med gradivom je precej krožnikov različnih velikosti in oblik, nekateri so lepo okrašeni z živalskimi in rastlinskimi motivi. Presenetljivo lep in nenavadno sodoben je npr. krožniček z motivom treh rib. Najdemo pa tudi drugačne, kot so motivi ptic, rastlin, geometrični okras ter portreti meščanov in meščank.
Pri najdbah gre večidel za tako imenovano gravirano keramiko z značilnim postopkom izdelave. Lončar je posodo najprej oblikoval na lončarskem kolesu, osušeno potopil v bel premaz iz kaolinske gline (engobe) in nazadnje vrezal okras. Sledilo je žganje v lončarski peči in končna poslikava z nanašanjem lošča ter ponovno žganje. Postopek je bil vse prej kot preprost in je zahteval visoko stopnjo lončarskih veščin.
Pri večini najdb iz Kranja opazimo, da posodje še ni poslikano, lošč še ni bil nanešen in manjka tudi končno žganje. Gre torej za polizdelke, ki jih je lončar iz različnih razlogov zavrgel. Nekaj izdelkov pa je tudi že dokončanih, pri teh se je včasih zgodilo, da se je začela glazura luščiti ali pa se slikarija ni prav posrečila. Tudi te so romale na smetišče.
Med posodami je največ bokalov, ki so bili priljubljeno pivsko posodje za vino. Ne manjkajo pa tudi kuhinjski lonci, pečnice in svetilke, tako svečniki kot oljenke.
(Avtorici besedila Urška Plut in Verena Perko)