Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož vas v sredo, 5. aprila 2023, ob 17. uri vabi, da se udeležite vodstva po arheološkem parku Panorama na Ptuju in predstavitve petindvajsete knjižice iz zbirke Umetnine v žepu Ptujska Panorama: Legijski tabor in antično mesto.
Ob 17. uri se bomo zbrali ob vznožju Panorame, po griču z bogatimi arheološkimi najdbami pa nas bo popeljala dr. Jana Horvat, avtorica besedila za žepnico. Po ogledu nas sodelavci Tehnološkega parka Ptuj (Vičava 1, Ptuj) vabijo v prostore svoje stavbe tik pod Panoramo, kjer se bomo z gosti pogovarjali o novi publikaciji iz priljubljene knjižne zbirke. V primeru slabega vremena bomo ob 17. uri pričeli s pogovorom v prostorih Tehnološkega parka Ptuj.
Prisotne bo pozdravila predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta ZRC SAZU, doc. dr. Mija Oter Gorenčič. Urednica zbirke, izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki, se bo z gosti pogovarjala o arheološkem najdišču in nastajajočem arheološkem parku na ptujski Panorami. Sodelovali bodo: dr. Jana Horvat (ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo), dr. Anja Ragolič (ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo), dr. Andrej Magdič (ZVKDS OE Maribor), Aleksandra Nestorović (Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož).
Z zbirko Umetnine v žepu Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU sega na področje poljudnoznanstvenega pisanja o umetnostni dediščini slovenskega prostora. Uredništvo vabi k sodelovanju ugledne strokovnjake, da v poljudni besedi predstavijo izbrana poglavja iz zakladnice naše kulturne dediščine. Strokovno tehtna in privlačna besedila umeščajo umetnostne spomenike v širok družbeni kontekst, bralcem odpirajo vrata v razumevanje preteklosti, umetnostno zapuščino naših prednikov povezujejo s sodobnostjo in zastavljajo vprašanja o njeni prihodnji usodi.
Dr. Jana Horvat, znanstvena svetnica na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU in vrhunska poznavalka rimskega obdobja na območju jugovzhodnega alpskega prostora, zadnjih nekaj let poglobljeno raziskuje arheološke ostaline na Panorami, vzpetini v neposredni bližini Grajskega griča na Ptuju. Panorama je bila v času rimske antike gosto poseljena, najpomembnejše odkritje cenjene raziskovalke pa je, da je bil v 1. stoletju prav tu legijski tabor, ki so ga doslej domnevali na desnem bregu Drave. V petovionskem legijskem taboru so se leta 69 zbrali vojaški poveljniki in podprli Vespazijana, ki si je prizadeval osvojiti cesarski naziv. Tacitovo poročilo o pomembnem dogodku je hkrati prva pisna omemba Petovione. Rimsko cesarstvo je propadlo, z njim tudi razkošne stavbe antičnega mesta, danes pa je Panorama oživljena kot dragoceno arheološko najdišče in kot priljubljen arheološki park.
