Strojna, prometna in lesarska šola je znotraj centra ohranjala svoje ustaljene programe in dodajala nove. V šolskem letu 2024/25 se na šoli izobražuje okoli 650 dijakov v programih: strojni tehnik, logistični tehnik, tehnike mehatronike, strojni tehnik nadaljevalni program, lesarski tehnik nadaljevalni program, tehnik mehatronike nadaljevalni program, avtoservisni tehnik nadaljevalni program, mizar, avtoserviser, mehatronik operater, oblikovalec kovin – orodjar, inštalater strojnih inštalacij, mizar, obdelovalec lesa ter pomočnik v tehnoloških procesih.
ZGODOVINA STROJNE IN PROMETNE ŠOLE
Začetki izobraževanja za poklice v kovinarski in strojni stroki na Primorskem segajo v leto 1955/65, ko se je v okviru Industrijske elektrogospodarske šole v Cerknem ustanovil strojniški odsek. Od tedaj se je šolanje v elektro stroki in kovinarstvu oz. strojništvu močno prepletalo. Leta 1960 se je šola preimenovala v Elektrogospodarsko šolo Branko Brelih, se leta1963 preselila v Novo Gorico in se znova preimenovala, tokrat v Elektro-gospodarski šolski center Branko Brelih (EGŠC). Na šoli se je z ukinitvijo manjših vajenskih šol, ki so delovale na Goriškem, oblikoval močan kovinarski in avtomehanični odsek.
Leta 1973 so bile dograjene kovinarske in avtomehanične delavnice. Delovati je pričela tehniška strojna šola ter delovodska šola. Tri leta kasneje je bil v okviru EGŠC ustanovljen oddelek za izredni študij Fakultete za strojništvo ljubljanske univerze; 1979 se je oblikoval v redni oddelek višješolskega študija.
Leta 1980, z nastopom usmerjenega izobraževanja, se je EGŠC preimenoval v Tehniški šolski center Branko Brelih. Dijaki so se v okviru strojniškega odseka izobraževali v smereh: obdelava kovin in upravljanje strojev (dvoletni program), kovinarstvo in strojništvo (triletni in štiriletni program) ter v smeri avtomehanik in avtoelektrikar (triletni program).
Leta 1993 je prišlo do preimenovanja v Tehniški šolski center Nova Gorica (TŠC). Leta 2000 pa se je TŠC tudi formalno organiziral kot zavod, ki je združeval različne srednje strokovne šole; Strojna in prometna šola je postala v okviru centra samostojna enota. Center se je v naslednjih letih še širil; pridružila se mu je Srednja lesarska šola, ki se je leta 2007, po reorganizaciji, vključila v Strojno in prometno šolo, ki je s tem spremenila naziv v Strojno, prometno in lesarsko šolo.
ZGODOVINA LESARSKE ŠOLE
Začetki izobraževanja za lesarske poklice na Primorskem segajo v leto 1894, ko je bila v Gorici ustanovljena Slovenska obrtno-nadaljevalna šola, v kateri je bila skupina mizarjev najštevilčnejša; šola je po prvi svetovni vojni zamrla.
21. avgusta 1948 je Tovarna pohištva Edvarda Kardelja, kasnejši Meblo, ustanovila Industrijsko šolo za pohištveno stroko Nova Gorica. Ker šola ni imela primernih prostorov za delo, se je pouk pričel šele 15. marca naslednjega leta. Odvijal se je v prostorih delavske menze žage Crocetti v Solkanu, kasneje v lesenih barakah ob današnji Prvomajski ulici, praktični pouk pa so učenci najprej opravljali v tovarni.
Leta 1961 je šola pridobila še tehniško stopnjo in se preimenovala v Izobraževalno središče pohištvene stroke Nova Gorica. Istega leta je bila dokončana nova šolska delavnica v Novi Gorici, dve leti kasneje celotna šolska stavba, vključno z internatom (v stavbi sta danes Glasbena šola Nova Gorica in Ljudska univerza Nova Gorica).
Leta 1974 se je šola preimenovala v Lesarski šolski center Jože Srebrnič Nova Gorica. Izvajala je programe poklicne šole, tehniške in delovodske šole. Marca 1980 se je preselila v novo šolsko stavbo, del prostorov v njej je zasedla tudi strojna šola sosednjega Tehniškega šolskega centra Branko Brelih. Z uvedbo usmerjenega izobraževanja leta 1980 se je šola preimenovala v Srednjo lesarsko šolo Jože Srebrnič Nova Gorica. Na šoli so izvajali programe: obdelovalec lesa (dvoletni program), lesar širokega profila in lesar tapetnik (triletni program) ter lesarski tehnik (štiriletni program).
Leta 1993 je šola skrčila svoj naziv v Srednjo lesarsko šolo Nova Gorica. Poleg šolanja dijakov za poklice mizar, tapetnik, lesarski tehnik, obdelovalec lesa je od šolskega leta 1998/99 3 leta izobraževala tudi za poklic zidar. Leta 2004 se je priključila Tehniškemu šolskemu centru Nova Gorica, kjer je delovala najprej kot Srednja lesarska in gradbena šola, po reorganizaciji v letu 2007 pa deluje v sklopu Strojne, prometne in lesarske šole.
VIRI:
- 50 let Tehniškega šolskega centra. Nova Gorica: Tehniški šolski center, 1999
- 10 let Elektrogospodarske šole Cerkno : 1950 – 1960. Cerkno: Elektrogospodarska šola Cerkno, 1960
- EGŠC 15 [let]. Nova Gorica: Elektrogospodarski šolski center Branko Brelih, 1966
- Srednja lesarska šola Nova Gorica : 50 let. Nova Gorica: Srednja lesarska šola, 1999
- Zbornik ob 40-letnici Srednje lesarske šole Jože Srebrnič. Nova Gorica: Srednja lesarska šola Jože Srebrnič, 1988
