Prvi šolski pouk so v kaplaniji, zgrajeni leta 1849, dvakrat tedensko izvajali kaplani. Ti so zaradi farne reorganizacije leta 1868 odšli, zato je bil za dobro desetletje prekinjen tudi redni šolski pouk. Kot učitelj se je po veliki noči leta 1877 preizkusil domači župnik Josip Kolarič, ki je poučeval trikrat tedensko, leta 1879 pa se je za razborskega učitelja prijavil Blaž Jurko, ki je postal prvi uradni razborski učitelj.
Blaž Jurko (1859-1941), častni občan občin Loka, Jurklošter in Zabukovje, ter častni član Posavskega planinskega društva, je leta 1886 postavil novo šolsko poslopje, telovadišče, gojil je vzoren šolski vrt in skrbel za čebelnjak. Učenci so se tako poleg rednega pouka učili tudi ženskih ročnih del, sadjarstva, čebelarstva, vrtnarstva in praktičnega poljedelstva. Blaž Jurko je leta 1902 zgradil prvo planinsko kočo na bližnji Lisci, bil funkcionar v učiteljski organizaciji ter vrsto let poročevalec o šolskih vrtovih na uradni konferencah.
Po njegovi upokojitvi leta 1924 ga je z dekretom ministrstva prosvete v Beogradu nasledil Ciril Delcott, ki je razborske otroke poučeval do leta 1936. Pomagali sta mu še Vida Jenčič (1933-1934) in Ana Kalan (1935-1938). V nadaljnjih letih se je pred tablo v razborski šoli zvrstilo kar nekaj učiteljev: Franc Valjavec (1936), Ivo Švarc (1937), Angela Petek (1938), Ana Alif (1945-1974), Rudolf Alif (1945-1972) in Cene Debeljak do leta 1976, ko so se vrata šole zaprla za daljše obdobje.
V polpretekli zgodovini Razborja sta svoj neizbrisen pečat pustila Anica in Rudi Alif, ki sta poučevala v 1. partizanski šoli (ta je na Razborju delovala v zadnjih mesecih leta 1944). Zakonca sta bila izgnana, po osvoboditvi ozemlja pa sta se ponovno vrnila in predala poučevanju na Razborju. Dopoldan so pouk obiskovali učenci 4., 5. in 6. razreda, popoldan pa najmlajši, od 1. do 3. razreda. Nekateri učenci so hodili v šolo peš tudi poldrugo uro. Veliko otrok je z odličnim predznanjem šolanje nadaljevalo na gimnaziji na Radni, nato pa na različnih poklicnih, višjih in visokih šolah.
Po stotih letih delovanja so se leta 1975 šolska vrata zaradi premajhnega števila otrok zaprla. Propadajoče poslopje je bilo leta 1998 prodano Ministrstvu za socialne zadeve, ki pa ga je namenilo don Pierinovi Skupnosti Srečanje. Nekdanje šolsko poslopje, med domačini bolj znana kot Šola Življenja, so obnovili leta 2000 in je edina tovrstna skupnost za dekleta v Sloveniji.
Literatura in viri:
– Razbor pod Lisco. Dostopno na: http://www.razbor.si/pdf/zlozenka.pdf [4. 9. 2018]
– Vidmar, B. 2006. Razbor med koprenami spomina. Razbor pod Lisco: KŠTD Blaž Jurko.
