Telče spadajo v občino Sevnica, v okvir krajevne skupnosti Tržišče.
Šolsko poslopje so krajani Telč začeli graditi aprila 1901, dela pa zaključili proti koncu septembra. 1. oktobra 1901 se je začel pouk na enorazrednici na Telčah, pouk pa je bil zaradi različnih razlogov pogosto prekinjen. Do leta 1910 je bila šola enorazrednica, leta 1912 pa je bila ustanovljena vzporednica.
V šolskem letu 1913/14 se je enorazredna ljudska šola razširila v dvorazrednico, vzporednico pa so prekinili. Vendar pa so tudi dvorazrednico že v naslednjem šolskem letu ukinili, saj je prišlo do velikega pomanjkanja učiteljskih moči zaradi mobilizacije. Drugi razred je začel ponovno delovati 4. februarja 1916. V šolskem letu 1920/21 je bila na šoli še vedno zaposlena le ena učiteljica, ki je morala poučevati v obeh razrednih skoraj 140 učencev.
V šolskem letu 1927/28 se v kroniki prvič pojavi žig šole z napisom Državna osnovna šola na Telčah. S šolskim letom 1936/37 je bil z dekretom na šolo premeščen učitelj Josip Jurančič z ženo Leopoldino – izredno angažirana učitelja sta poleg poučevanja (219 učencev) skušala poskrbeti tudi za izobraževanje odraslih in širiti potrebno znanje med ljudmi. Organizirala sta tečaje sadjarstva, gospodinjsko nadaljevalno šolo, formiran je bil odbor za izgradnjo cestnih povezav s Tržiščem, Sevnico in Škocjanom ter odbor za dograditev prizidka k tedanji šoli, ki je imela samo eno učilnico.
Od 7. do 11. julija 1940 je na šoli na prošnjo tedanjega šolskega upravitelja higienski zavod iz Ljubljane priredil zdravstveno razstavo in predavanja s pestro zdravstveno tematiko (prva pomoč, domača higiena, itd.), posameznih predavanj pa se je udeležilo od 150 do 300 udeležencev. Aktivno delovanje učiteljev je bilo tako pomembno za napredek kraja. Učitelj Jurančič je januarja 1942 zapustil Telče in odšel v Šmarjeto.
Ob razpadu Jugoslavije so se tudi razmere na šoli precej spremenile. Meja med Italijo in Nemčijo je Telče postavila najprej na nemško stran, pozneje pa je potekala po dolini pod Telčami (Telče so ostale ne italijanski strani) in razdelila šolski okoliš na dva enaka dela. Kljub temu pa so bili oddelki še dokaj močni. Ob koncu leta je bilo na šoli 168 učencev, vendar je bil obisk pouka zelo slab, zato so ga izvajali vsak dan dopoldne in popoldne, saj je vedno manjkalo veliko učencev.
Društvo QIIL (Italijanska liktorska mladina v Ljubljani) je odprlo februarja 1942 na tukajšnji šoli šolsko kuhinjo za revne otroke, kjer je 30 šolskih otrok vsak delavnik prejemalo kosilo.
V šolskem letu 1942/43 je bilo delovanje šole za nekaj let prekinjeno, saj je bil takratni upravitelj premeščen na Trebelno, na šoli pa je nekaj mesecev poučeval Stane Kavčič, ki je šolo leta 1943 tudi zapustil. V letih 1943-1945 na šoli ni bilo pouka, šolsko poslopje je bilo požgano (požgali so ga partizani, da bi s tem preprečili namestitev nemške postojanke v šolskih prostorih).
Pouk se je ponovno začel v letu 1945/46, potekal pa je v zasebni hiši Janka Mrgoleta, ki je bil tedanji predsednik KLO Telče, in Helene Tomažič, ki je bila lastnica zasebne trgovine. Leta 1952 so uredili zasilno učilnico v prostorih nekdanje kaplanije, ker je Janko Mrgole potreboval prostore za svojo družino.
V šolskem letu 1947/48 je bilo vpisanih 128 učencev, poučevali pa so trije učitelji. V letu 1957/58 je bil ustanovljen odbor za gradnjo šole, ki pa mu naslednje desetletje zaradi pomanjkanja sredstev ni uspelo realizirati ideje. Vendar pa so se v letu 1959 razmere nekoliko izboljšale, saj je leto poprej Kmetijska zadruga Tržišče začela izgradnjo lastnih trgovskih prostorov na šolskem zemljišču. S tem pa je bil na šoli na voljo še en prostor, v katerem je bila doslej trgovina in so ga preuredili v učilnico. Na voljo sta bili tako dve učilnici, ki pa nista bili ustrezno opremljeni za nemoten pouk.
S težavo so pouk in organizacijo prilagajali prostorskim in kadrovskim možnostim. V letu 1961/62 se je pojavila celo bojazen, da bi šolo zaprli. V letu 1964/65 se je Osnovni šoli Telče priključila podružnična šola Primož, ki je v letu 1966 dobila novo zgradbo. Šola v Telčah je leta postala podružnica šole v Tržišču, nato pa avgusta 1969 odprla nova (prenovljena) šolska vrata.
Do leta 1972/73 je bila šola osemletka, istega leta so ukinili podružnično šolo Primož. Učenci 7. in 8. razreda podružnice Telče so se prešolali na matično šolo Tržišče.
Postopoma so do leta 1978 na matično šolo prešolali celotno višjo stopnjo, tako da je po tem letu ostala na podružnični šoli Telče le še nižja stopnja oz. učenci od 1. do 4. razreda.
Po letu 1981 je delo potekalo v dveh kombiniranih oddelkih, število učencev pa se je iz leta v leto zmanjševalo. Zaradi kadrovskih sprememb in vse manjšega števila otrok je bil na sestanku jeseni 1987 sprejet sklep o začasni ukinitvi OŠ Telče in prešolanju učencev v matično šolo Tržišče. Z obnovo in preureditvijo prostorov je šola izgubila svoje ime in na željo PGD Telče postala gasilski dom, ki je poleg gasilcem namenjen tudi dejavnostim Kulturno športnega društva Telče ter krajanom za njihove potrebe.
Literatura: Mrgole, Z. 2016. Podružnični šoli Telče in Primož. V: Klukej, I. … [et al.]. Šolstvo v Tržišču od 1869 do danes: zbornik ob otvoritvi nove šole. Tržišče: Osnovna šola. (str. 76-87)
