Na epidemijo kuge v Ptuju in okolici v letih 1645–1646 spominja cerkvica sv. Roka na Bregu pri Ptuju. V času, ko je strašna morilka neizprosno pobirala krvni davek, so se na smrt prestrašeni ljudje po zaščito zatekli k sv. Roku. Obljubili so, da mu bodo postavili cerkvico, če kuga preneha. Hajdinski župnik Janez Rajavec je v mestu in po bližnjih vaseh začel pobirati darove in kljub revščini kmalu zbral toliko, da je na hribčku blizu mesta lahko začel graditi cerkev. Leta 1646 je kuga mesto resnično zapustila. V svetišču, katerega gradnja je bila končana leta 1650, se je nato več kot 100 let odvijala služba božja. Leta 1780 je dal Jožef II. cerkev spremeniti v vojaško skladišče. Ob tej priložnosti je neki vojak na steno zapisal naslednje besede: „Sv. Rok, v čigar češčenje je bila postavljena nekoč ta cerkvica, odpusti nam kristjanom, ki onečaščujemo tvoje svetišče.” Leta 1818 so okoličani cerkvico odkupili od vlade in jo dali ponovno blagosloviti. Tako še danes spominja na nekdanje čase trpljenja in bridkosti.
Cerkev sv. Roka na Bregu pri Ptuju
Slika
