Avtor je v svoji knjigi o krčmi Pri belem konjičku (Zum weissen Rössel ali po ljudsko Reselbirt) zapisal:
Skoro do srede sedanje ulice je segal s svojim »Vagonom« »Reselbirt«. Na izvesku se je zibal na zadnjih nogah belec z napisom »zum Weissen Rossel«. Auer, ki je bil lastnik gostilne — po njem se je imenovala tudi »pri Auru« — je varil tu (pozneje na »Zelenem hribu») pivo, ki je bilo na dobrem glasu. Ljubljanski paglavci so hodili na »Reselbirtovo« dvorišče gledat in dražit dva osla, ki sta prestopajoč se gonila velikansko kolo. Pivovarna je bila tu že leta 1770. vmaknjena, stoječa deloma na stavbišču nekdanje »Reselbirtovine«, je bila naposled last drja Ivana Oražna, ki jo je veledušno ostavil dijaštvu medicinske fakultete ljubljanskega vseučilišča.
Dne 9. febr. 1863 se ie zgodila na Aurovem dvorišču velika nesreča. Ko So kopali jamo za ledenico in je bilo tam zaposlenih 11 delavcev, se je jela nenadoma zemlja posipati. Deset jih je uteklo, enega je podsulo (Naprej 1863, 46). V »Vagonu« se je shajal krog leta 1875. Josip Jurčič s svojimi prijatelji. Tu se je spočel niz temeljitih uvodnih člankov »Sl. Naroda«, opremljenih s črko »omega«. Pisatelji so jim bili: Janko Kersnik, dr. Fran Škofic in dva druga jurista. K Auru so zahajali jezikoslovci: profesorji Pleteršnik, Bartel, Žakelj, Bežek, zgodovinar profesor Rutar, zvezdoslovec profesor Vodušek(Proteus, l. c.), odvetnik dr. Valentin Zarnik.
