Likalnik z lesenim ročajem ima na zgornji strani pokrov, ki se ga odpre. V notranjost likalnika so dali žerjavico, nanjo pa nasuli oglje. Oglje so po potrebi dodajali. Gospodinje in krojači, so likalnik stresali ali pa pihali vanj skozi odprtino na zadnji strani, da so je žerjavico razžareli in segreli likalnik. Žerjavico je bilo med likanjem potrebno večkrat zamenjati, da je bila dovolj vroča in da je likalnik ostal dovolj topel. Likalnik je imel ob strani odprtine za zračenje, oziroma dovod kisika.
Likalnik na žerjavico
Slika
