Na pustnem karnevalu „Pust je pršu 2013”, ki je bil v nedeljo 10. februarja 2013 v Ilirski Bistrici, so sodelovale tudi Pregarske šjme.
Pregarske šjme prihajajo iz osrčja Brkinov, iz vasi Pregarje. Tradicija pustovanja še iz časov pred vojno, ki ni nikoli zamerlo. Leta 2001 pa se je skupina Pregarske šjme formirala znotraj Kulturno turističnega društva. V preteklosti so pustno skupino sestavljali samo moški (sedaj to velja samo še za poberijo po vasi), v sodobnem času pa so se pustni skupini pridružile še ženske in otroci.
Na čelu pustne povorke je zastavonoša s praporjem. Njemu sledi kleščar z velikimi kleščami, ki lovi dekleta in jih maže s sajami. Naj prepoznavnejši liki so grdini. Oblečeni so v kožuhe, okrog pasu imajo velike zvonce, s katerimi naznanjajo prihod pusta in odganjajo zimo. Glave jim krasijo štožčasti klobuki, prekriti z rožami iz krep papirja. Sledijo jim poberini, ki po vasi pobirajo darove. Ta beli so oblečeni v bela oblačila in ponazarjajo neporočena dekleta. Njim sledita ženin in nevesta ter nepogrešljiva ciganska družina s svojimi vragolijami. Velik del skupine predstavlja kmečka družina s številnimi otroci. S seboj vlečejo orna kulca in gredo. V preteklosti so to vprego na pepelnico vlekli neporočeni fantje oz. dekleta, ki bi se morali tisto leto poročiti. V sodobnem času so se skupini pridružili še nekateri novodobni liki in sicer cunjar, ta slamnast, ta zeljen, kaminar, klamfar, poštar, lovec in drugi. (Vladimir Vinšek)
Pregarske šjme prihajajo iz osrčja Brkinov, iz vasi Pregarje. Tradicija pustovanja še iz časov pred vojno, ki ni nikoli zamerlo. Leta 2001 pa se je skupina Pregarske šjme formirala znotraj Kulturno turističnega društva. V preteklosti so pustno skupino sestavljali samo moški (sedaj to velja samo še za poberijo po vasi), v sodobnem času pa so se pustni skupini pridružile še ženske in otroci.
Na čelu pustne povorke je zastavonoša s praporjem. Njemu sledi kleščar z velikimi kleščami, ki lovi dekleta in jih maže s sajami. Naj prepoznavnejši liki so grdini. Oblečeni so v kožuhe, okrog pasu imajo velike zvonce, s katerimi naznanjajo prihod pusta in odganjajo zimo. Glave jim krasijo štožčasti klobuki, prekriti z rožami iz krep papirja. Sledijo jim poberini, ki po vasi pobirajo darove. Ta beli so oblečeni v bela oblačila in ponazarjajo neporočena dekleta. Njim sledita ženin in nevesta ter nepogrešljiva ciganska družina s svojimi vragolijami. Velik del skupine predstavlja kmečka družina s številnimi otroci. S seboj vlečejo orna kulca in gredo. V preteklosti so to vprego na pepelnico vlekli neporočeni fantje oz. dekleta, ki bi se morali tisto leto poročiti. V sodobnem času so se skupini pridružili še nekateri novodobni liki in sicer cunjar, ta slamnast, ta zeljen, kaminar, klamfar, poštar, lovec in drugi. (Vladimir Vinšek)
