Skoraj idilična slika iz leta 1942. Okoliščine nastanka, ki jih navaja Marija Tomšič, roj. Fatur, pa razkrivajo družinsko dramo pri Petrovih v Zagorju na Pivki. – Poletje 1942. Vojna v polnem razmahu. Italijanski okupator se še ni umikal. Vse drznejše je postajalo partizansko gibanje. – Marija, takrat stara 8 let, se spominja: Umrla nam je mama, stara komaj trideset let, ateta so vpoklicali v italijansko vojsko, z mlajšima sestricama smo ostale sirote. K sreči sta bili še doma teti, Fani in Angela In priletna »mamca«, ki so nam gospodinjili. Pri »moških« opravilih nam je pomagal stari ate Mahaličov, mamin oče. S senenim vozom in kravjo vprego smo se odpravili po seno v naš vrt V Guri. Kdo nas je slikal, ne vem. Na sliki pa smo: jaz na levi, zgoraj teta Fani, v njenem objemu moja 2 leti mlajša sestra Helena, najmlajše, Silve ni bilo zraven, na desni sedi teta Angela, pred govedom z gajžlo v roki stari ate. – Takrat 24-letna Fani Fatur (1918– 2011) je bila po vojni v Ilirski Bistrici priljubljena učiteljica -elementarka, do pozne starosti so jo spoštovale številne generacije njenih učencev in jo ohranjajo v lepem spominu.