Brinškovi so se iz Dolenjske priselili v Ilirsko Bistrico okrog 1875. Bili so sposobni, gospodarni in odlični trgovci. Krajši čas so živeli v starem delu Ilirske Bistrice dokler niso sezidali veliko stavbo ob glavni cesti, na začetku Trnovega (danes del Ilirske Bistrice). V pritličju so vse prostore namenili trgovini, v nadstropju so imeli stanovanjske prostore. Vsem štirinajstim otrokom so namenili solidno izobrazbo.
Številna družina je dala vrsto pomembnih osebnosti. Gabrijel je bil gradbeni inženir in je v Argentini gradil jezove za hidroelektrarne, Bogumil finančni strokovnjak, fotograf, jamar, smučar, Josip odličen trgovec … Po Brinškovih imamo v Ilirski Bistrici: Brinškovko eden od izvirov reke Bistrice, Brinškov hrib med Trnovim in Bistrico, Brinškov klanec, Brinškovo ulico, Brinškov gozd, alpinisti poznajo Brinškov kamin v Kamniških Alpah …
Josip Brinšek je bil izvrsten trgovec, ki je znal prisluhniti potrebam prebivalstva in širil trgovske usluge. Med drugim je organiziral občasne razstave prodajnih artiklov. Pri tem ga je močno podpirala soproga Gabrijela in prevzela zastopstvo tovarne SINGER oziroma njene podružnice verjetno v Zadru.
Na sliki: Na tečaj za uporabo šivalnih strojev tovarne SINGER so povabili dekleta in žene od Kvarnerskega zaliva, Istre pa do Postojne. Reklamno fotografijo so naredili kar na dvorišču pred domačo trgovino. Z leve stojijo: zastopnik tovarne Singer, Josip Brinšek lastnik trgovine in soproga Gabrijela, ki je vodila sodelovanje s tovarno SINGER ter šivilje mojstrice. Singerjevi reklamni tabli v italijanskem in hrvaškem jeziku. Na dveh tiskanih plakatih na vratih v trgovino sta v italijanskem in slovenskem jeziku napisana programa šiviljskega tečaja. Po sliki sodeč, je slika nastala ob zaključku tečaja, saj so udeleženke že lahko predstavile svoje izdelke. Slika je bila posneta okrog leta 1934. (vč)
