V začetku šestdesetih let, so v Ilirski Bistrici začeli uresničevati zamisel, da bi številne domače žrtve druge vojne pokopali na enem mestu in jim postavili primerno spominsko obeležje. Lokacija je bila izbrana ob Vojkovi cesti med Ilirsko Bistrico in Trnovim pod hribom, ki mu še danes domačini pravijo Brinškov hrib, kljub uradnemu imenu Hrib svobode.
Na položni strmini obrnjeni proti jugu je nastalo široko stopnišče, ker so na vrhu izkopali jamo za posmrtne ostanke skoraj tri stotim partizanom, ki so padli v zaključnih bojih maja 1945 v okolici Ilirske Bistrice. Nad grobnico prekrito s marmornimi ploščami je simbolno stal iz treh kamnov cca 1 m visok izklesan Triglav s kamnito zvezdo. V dnu stopnišča se je dvigal nekaj metrov visok obelisk sestavljen krožnih blokov. Kasneje so postavili na obelisk še široko plitvo posodo iz katere je nekaj krat gorel plamen. Prostor je bil lično ograjen z nizkim zidom iz klesanih kamnov. Od spominskega obeležja je nekaj še ostalo. Odstranili pa so obelisk in ga nadomestili z betonskim vodnjakom, posmrtne ostanke padlih so prenesli v podnožne osrednjega spomenika na tem hribu, odstranili so kamniti Triglav z zvezdo … tako je stopnišče s kompleksom postalo zgolj urejen dostop do Lenassijevega spomenika na vrhu hriba, ki je uradno odkrit leta 1966 in posvečen, padlim domačinom, borcem IV. armade in prekomorcem.
In še žalostni del: kamniti bloki obeliska so danes razmetani na dvorišču neke vaške šole, trije veliki klesani kamni Triglava so v mestnem parku z vrhom zapičeni v zemljo in služijo za klop, največji del spomenika »veliki Triglav« pa je spodzidan in služi za mizo v parku. Na srečo je vsaj kamnita zvezda našla svoje novo spoštljivo mesto na enem od spomenikov v sosednji vasi. Toliko o spoštovanju narodnih simbolov. (143/vč)
