Obilica snega na Snežniku in pod njim, novozgrajene planinske postojanke in solidne ceste so omogočile, da so Snežnik in njegovi smučarski tereni na Sviščakih, Klanski in Čabranski polici ter Črnem dolu, pred drugo vojno postali za zaledna velika mesta, kot sta Trst in Reka pravi hit.
Na sliki: Prihod smučarskega vlaka z Reke na železniško postajo v Ilirsko Bistrico. Od tu dalje, najpogosteje do Klanske ali Čabranske police, so izletnike prepeljali tovornjaki. Za hrano so poskrbeli v novih planinskih objektih na Sviščakih, na Klanski polici in v zavetišču Angheben. Za posnetek je poskrbel znameniti reški fotograf Ivan Lukežić (Giovani Luchesich), ki je pred preselitvijo na Reko živel z družino v Tominjah sredi Brkinov. Poznavalci dogodkov na Bistriškem v tem času bodo gotovo prepoznali spremembe na stavbi železniške postaje. Preimenovanje Ilirske Bistrice v izmišljeno ime Villa del Nevoso je dobilo osnovo z uradnim dekretom iz leta 1927, ko sta bili združeni občini Trnovo in Bistrica v novo urbano enoto s povsem italijanskim imenom. Na obeh straneh stare postajne stavbe sta bili dodani pritlični zgradbi za tehnično opremo postaje in za potniško čakalnico. V ozadju (izza vagona) je tudi nova večja stavba s sanitarijami … Sledila je elektrifikacija reške proge leta 1936, prve na slovenskih tleh (tudi na tleh nekdanje Jugoslavije). 221/vč
