Moja mama Ana je bila rojena leta 1920 v Pečovniku pri Celju. Kot 16-letna je naprej našla delo v tovarni za izdelovanje bičev, palic in otepačev v t. i. »Gajžl fabriki« v bližnjem Zagradu, kjer je delala do leta 1940. Navedenega leta se je nato zaposlila v celjski tovarni anilinskih barv in kemičnih izdelkov VILJEM BRAUNS, predhodnici Aera*. Kot je navedeno v njeni delavski knjižici, je bila v tem podjetju zaposlena do 11. 8. 1944. To je bila tudi njena zadnja zaposlitev.
V nemirnem času ob koncu vojne spomladi pred petinsedemdesetimi leti je bila v »veselem pričakovanju«, zato sta se z očetom poročila. Datum poroke, 20. 4. 1945, Hitlerjev rojstni dan, je določila okupatorska oblast. Ugovor ni bil možen. Sestra se je nato rodila dober mesec po poroki, zanimivo, 25. 5. 1945. Meni pa sta starša podarila življenje štiri leta kasneje. Mama je prevzela skrb za najino varstvo in vzgojo ter gospodinjstvo.
Na obrobju mesta se je dalo pridelati tudi povrtnino, v okolici tudi dobiti v najem malo zemlje, ki pa jo je bilo potrebno odslužiti s »taverhi« in dobiti še kakšne druge dobrine.
*VILJEM BRAUNS, tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov iz Liberca na Češkem je leta 1926 v Celju v Kocenovi ulici ustanovilo svojo podružnico, ki jo je registriralo pod imenom Viljem Brauns, tovarna strupa prostih anilinskih barv in kemičnih izdelkov za gospodinjstvo in gospodarstvo. Kot piše Milko Mikola v svojem delu Stara industrijska podjetja na Celjskem (Celje, 1996), je izdelovala barve za obleke in pod, za luženje lesa, za usnje in za pirhe, karbon papir, indigo in trakove za pisalne stroje, poleg tega pa tudi pralni prašek znamke Persil. Podjetje je bilo leta 1945 zaplenjeno, nasledilo ga je leto kasneje ustanovljeno Aero Celje, od leta 2015 v stečaju.