Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
8. februarja 1849 je v Kranju umrl France Prešeren, slovenski pesnik. Rodil se je 3. decembra 1800 v Vrbi.
Rodil se je v kmečki družini. Pri hiši je bilo osem otrok. Leta 1808 ali 1809 je odšel od doma v šole. Pri šolanju so ga podpirali strici duhovniki. Med leti 1810-12 je osnovno šolo obiskoval v Ribnici, kjer je stanoval pri učitelju Antonu Kromholzu, nato v letih 1812-13 v Ljubljani. Šest razredov gimnazije je prav tako opravil v Ljubljani med leti 1813-19, kjer je stanoval »pri stari Lizi na Poljanah« blizu sv. Petra. V Ljubljani je napravil nato do leta 1821 še dva letnika liceja. Leta 1821 je odšel na Dunaj, kjer je najprej napravil tretji letnik filozofije, leta 1822 pa se je vpisal na študij prava. Absolviral je leta 1926. Promoviran je bil leta 1828.
Med študijem se je poleg Knafljeve ustanove preživljal tudi z inštrukcijami.
V Ljubljano se je vrnil poleti leta 1828. Najprej je bil odvetniški praktikant v odvetniških pisarnah, pri finančnem uradu in na sodišču. Leta 1832 je v Celovcu napravil sodniški in odvetniški izpit. Nato je bil štirinajst let zaposlen kot pravnik pri odvetniku B. Crobathu v Ljubljani.
Med leti 1832-45 je petkrat kandidiral na javnih razpisih za samostojno advokaturo, a brez uspeha. Uspel je šele s šesto prošnjo leta 1846, ki mu je prinesla samostojno advokaturo v Kranju.
V Kranj se je priselil jeseni leta 1846. Kot je zapisal F. Drolc je s seboj privlekel »poln kovček grenkobe, da je pokal po šivih«. Okrog božiča tega leta so, v Ljubljani pri Blazniku, z letnico 1847, izšle njegove Poezije. Dobri dve leti po prihodu v Kranj je umrl in bil 10. februarja 1849 pokopan na takratnem mestnem pokopališču. Leta 1852 so njegove posmrtne ostanke prekopali na osrednje mesto na pokopališču in mu postavili spomenik.
V Ljubljani je veliko prijateljeval z rojakom M. Čopom, ki je bil Prešernu mentor pri pesnikovanju. Skupaj sta, s kultiviranjem in uveljavitvijo slovenskega jezika opravila prelomno zgodovinsko dejanje. Prešeren je s svojim literarnim delom omogočil slovensko narodno prebujo in utemeljil politično misel o pravici Slovencev do samostojnega in enakopravnega kulturnega, socialnega in političnega življenja v družini evropskih narodov.
Prešernove zgodnje pesmi niso znane. Prvo pesem Dekelcam, nem. An die Mädchen, je objavil leta 1827 v Illyrisches Blattu. Kmalu za tem je napisal pesem Zvezdogledi. Leta 1824 je prevedel Bürgerjevo Lenoro, v letih 1824-25 pa spesnil izvirno balado Povodni mož. Omenjeni sta bili objavljeni v prvem letniku almanaha Kranjska čbelica (1830).
Višek njegovega pesništva je bil med leti 1829-39. V tem času je napisal najboljša dela, npr. Slovo od mladosti, Glosa, Sonetje nesreče, Sonetni venec, Ljubezenski sonetje, Lepa Vida, Nova pisarija idr. Pesmi je objavljal po večini v Kranjski čbelici in Illyrisches Blattu. Le „Krst” je izšel samostojno, Sonetni venec pa kot priloga. Njegova muza je bila Primiceva Julija, ki ji je posvetil tudi akrostih v Sonetnem vencu. Pesmi pisane v nemškem jeziku je objavljal v Illyrisches Blattu. Tam je leta 1835 izšla tudi elegija v spomin na prijatelja Matijo Čopa, nem. Dem Andenken des Matthias Čop. Iz tega obdobja je tudi znamenita lirsko-epska pesem Krst pri Savici, ki je bila objavljena leta 1836. V njej se prepletajo zgodovinska, religiozna in ljubezenska tematika, snov pa je zajel iz Valvasorja in Linharta.
Med leti 1839-49 je napisal npr. Nezakonsko mati, Mornarja, Pod oknom, K slovesu, Zgubljena vera, Neiztrohnjeno srce idr. Najpomembnejša dogodka na literarnem področju v tem času pa sta za Prešerna izid Poezij in objava Zdravljice v Novicah leta 1848, katere natisa v Poezijah cenzura ni dovolila.
Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/preseren-france/
Prispevala: Mestna knjižnica Kranj
Priporočamo tudi.
– http://www.preseren.net/slo/default.asp
– https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi463215/
– http://www.gorenjski-muzej.si/razstave-in-dogodki/stalne- razstave/dr-france-preseren-zivljenje-in-delo/
