Astronomija na Gimnaziji Šentvid Ljubljana in nasploh astronomija v Šentvidu ima eno najstarejših tradicij v Sloveniji. Leta 1995 je Astronomski krožek Gimnazije Šentvid med prvimi v Sloveniji začel postavljati lastno spletno stran z zgodovinskim pregledom in dejavnostmi samega krožka. Na razpolago so imeli nekaj skromnega ustnega izročila in „arheološko” zapuščino na terasi šole – dva zapuščena observatorija in teleskop.
ZGODOVINA
Prvi zametki povojne astronomije na Gimnaziji Šentvid segajo v leto 1957, ko je znani naravoslovec Pavel Kunaver ustanovil astronomski krožek in začel z gradnjo observatorija na terasi šole. Kunaver je izdelal tudi prvo slovensko vrtljivo zvezdno karto, zraven je priložil knjižico z opisom ozvezdij.
Prvi zametki povojne astronomije na Gimnaziji Šentvid segajo v leto 1957, ko je znani naravoslovec Pavel Kunaver ustanovil astronomski krožek in začel z gradnjo observatorija na terasi šole. Kunaver je izdelal tudi prvo slovensko vrtljivo zvezdno karto, zraven je priložil knjižico z opisom ozvezdij.
Za nastanek astronomskega krožka na Gimnaziji Šentvid ima pomembno vlogo tudi sama lega Šentvida pri Ljubljani, ki je izjemna. Najbrž slučajno, ali pa tudi ne, leži točno na črti poletnega solsticija in Triglava. To pomeni, da Sonce zahaja na prvi poletni dan, gledano iz Šentvida, točno za Triglavom.
Obdobje 90-ih let je nova prelomnica, saj so z astronomijo na Gimnaziji navidezno začeli iz nič, a so slučajno najdeni „arheološki” ostanki prejšnjih generacij omogočili kvalitetno nadaljevanje izjemno stare tradicije šentviške astronomije.
Skozi šentviško šolo astronomije je šlo na stotine dijakov in dijakinj. Mnogi med njimi so bili zelo uspešni na mednarodnih tekmovanjih, fizikalnih olimpijadah, postali so dobri filmski režiserji, fiziki, kemiki, astronomi, strojniki, ekonomisti, pravniki, matematiki, zdravniki, jezikoslovci, zgodovinarji, podjetniki… Nekateri se vračajo nazaj, saj jih astronomija še zmeraj zanima in radi sodelujejo z Gimnazijo Šentvid pri delovanju njenega astronomskega krožka.
OPREMA
Observatorij se nahaja na šolski teras. Njegova notranjost je opremljena tako, da nudi poleg opazovanj tudi možnost študijskega dela, predavanj ob diapozitivih, računalniku, grafoskopu, videu… Srce observatorija je oder s teleskopom. Loputo za odpiranje strehe nad odrom je izdelal oče dijaka Marka Giacomellija.
RAZISKOVALNE NALOGE
V okviru astronomskega krožka, kjer mladi spoznavajo zgodbe iz sveta astronomije, še aktivno sodelujejo pri opazovanjih, astrofotografiji, spektrografiji… Poleg astronomije pridobivajo še veščine iz fizike, matematike, informatike, računalništva, programiranja, optike, fotografije, filozofije, rokodelstva, zgodovine, geografije, strojništva, robotike, biologije, kemije, promocije in sveta medijev. Veliko dijakov se odloči znanje ubesediti v raziskovalni nalogi. Na Gimnaziji Šentvid od leta 1991 objavljajo raziskovalne naloge dijakov na spletni strani krožka in jih prijavljajo na državna tekmovanja. Tako so leta 1994 in 1995 potekale tri raziskovalne naloge iz astronomije, ki so dosegle izjemen uspeh. Gregor Zaletel se je ukvarjal s spektrografijo na prizmo. Jure Cedilnik in Damjan Šterk sta se ukvarjala s spektrografijo na uklonsko mrežico. Posnela sta odličen Sončni spekter, v katerem sta naštela več kot 60 absorbcijskih črt. Gašper Šušteršič se je v svoji raziskovalni nalogi ukvarjal z astrofotografijo.
Do raziskovalnih nalog lahko dostopate preko spletne strani astronomskega krožka Gimnazije Šentvid Ljubljana.