Grad

V bistvu gre za srednjeveški neutrjeni stolpasti dvor, ki so ga ob renesančni širitvi gradu vključili v današnjo grajsko zasnovo. Na takratno gradbeno vnemo nas spominja letnica 1562 iz grbovne plošče takratnih lastnikov Gregorjancev, ki je bila vzidana nad glavnim portalom, danes pa je shranjena v zagrebškem Zgodovinskem muzeju.

Grad na južni strani varuje globok obrambni jarek, ki ga premošča zidan, rimskemu akvaduktu podoben mostovž, pred samim grajskim portalom pa je ohranjena tudi imitacija dvižnega mostu, v veži za vrati pa sta še vedno vidni tudi leseni kolesi, s pomočjo katerih so ga dvigovali. Dvorišče na dveh straneh členijo arkadni hodniki, sredi njega stoji kamnita cisterna iz 19. stoletja. V notranjščini gradu je potrebno posebej omeniti reprezentančno poznobaročno stopnišče v jugozahodnem traktu z vhodom iz veže ob grajskem vhodu. Notranji prostori so bili večkrat obnovljeni v 18. in 19. stoletju, v šestdesetih letih 20. stoletja za potrebe hotelske dejavnosti, zadnjič temeljiteje pa pred Univerziado v Zagrebu leta 1987.