Prevajalec

Med vojno je še opravljal funkcijo glavnega knjižničarja. Osem dni po osvoboditvi, v noči iz 17. na 18. maj, pa ga je policija aretirala, v zaporu je ostal tri mesece. Po prihodu iz zapora je zgubil službo knjižničarja, na razpolago pa sta mu bili ponujeni dve drugi službi, in sicer delo zavirača tovornih vagonov ali ekonoma na gradbišču v Borovnici, kjer so obnavljali progo. Slednjo je sprejel in jo opravljal do leta 1947.

Leta 1948 so mu odvzeli stanovanje v palači Delavske zbornice in mu dodelili kletno stanovanje v Šentvidu. Da je lahko sebi in družini zagotovil vsaj eksistenco, mu je prijatelj Bratko Kreft omogočil delo prevajalca za Slovenski knjižni zavod, nato pa še za Cankarjevo založbo in Državno založbo Slovenije.

Njegovo prevajanje je treba posebej izpostaviti. Pred vojno je prevajal iz lastnih vzgibov in potreb, ki so se mu kazali pri sprotnem delu, po letu 1945 je postalo nujno za preživetje njegove družine. Prevajal je iz francoščine, nemščine in angleščine, v zadnjem obdobju pa predvsem politično literaturo iz ruščine.

Po njegovi smrti so izšli še nekateri prevodi in ponatisi Leninovih del. Leta 2006 je kot zadnji izšel tretji ponatis Štukljevega prevoda J. Klapke: Trije možje se klatijo.