Račice so naselje v občini Ilirska Bistrica.
Vas Račice so gručasto naselje, ki leži na glavni cesti Kozina – Starod in je od istoimenskega mejnega prehoda oddaljena dobrih pet kilometrov, od Podgrada pa dober kilometer. Iz zgodovinskih zapisov, tudi po Valvazorju, je bila vas pomembno prehodno mesto že nekje med 11. in 13. stoletjem. Da je bilo življenje tod živahno, dokazujejo izkopanine iz keltskih časov, najdene na vzpetini Gradac nad vasjo. Stara cesta je bila pomembna pot iz Brkinov proti Reki, kamor so kmetje že od nekdaj vozili v prodajo svoje pridelke in drva. Sredi vasi je velika kraška vrtača in vas se je ob njej širila v štiri smeri.
Veliko vaščanov se je v času ekonomske krize med letoma 1920 in 1930 izselilo predvsem v Argentino in Venezuelo, po drugi svetovni vojni pa še v Kanado in Avstralijo.
V vasi stoji cerkev sv. Roka, zidana v slogu „na preslico”, kar je značilno za obdobje med 14. in 16. stoletjem. Približno kilometer od vasi, na cesti proti Sabonjam, na majhnem griču stojijo ostanki cerkve sv. Štefana, ki je bila porušena v bombnem napadu med drugo svetovno vojno.
Nedaleč od vasi se je ohranil velik kal „Vaške Lokve”, kjer so nekdaj napajali živino. Uro hoda od Račic proti Sabonjam se nahajajo račiške Ponikve, kjer majhen studenec ponike v lepo in veliko vhodno podzemno jamo, voda pa priteka na dan na hrvaški strani. Na področju Račič je veliko jam, nekatere so velike in znane tudi jamarjem.
Viri:
1. KRAJEVNI leksikon Slovenije.1995.Ljubljana : DZS.
2. Notranjska A-Ž: priročnik za popotnika in poslovnega človeka. 1999. Murska Sobota: Pomurska založba.
3. Račice – popotovanje po naših vaseh. 2005. V: Snežnik. – ISSN 1318-3656. – Letn. 14, št. 180 (sep. 2005), str. 12-13.
Veliko vaščanov se je v času ekonomske krize med letoma 1920 in 1930 izselilo predvsem v Argentino in Venezuelo, po drugi svetovni vojni pa še v Kanado in Avstralijo.
V vasi stoji cerkev sv. Roka, zidana v slogu „na preslico”, kar je značilno za obdobje med 14. in 16. stoletjem. Približno kilometer od vasi, na cesti proti Sabonjam, na majhnem griču stojijo ostanki cerkve sv. Štefana, ki je bila porušena v bombnem napadu med drugo svetovno vojno.
Nedaleč od vasi se je ohranil velik kal „Vaške Lokve”, kjer so nekdaj napajali živino. Uro hoda od Račic proti Sabonjam se nahajajo račiške Ponikve, kjer majhen studenec ponike v lepo in veliko vhodno podzemno jamo, voda pa priteka na dan na hrvaški strani. Na področju Račič je veliko jam, nekatere so velike in znane tudi jamarjem.
Viri:
1. KRAJEVNI leksikon Slovenije.1995.Ljubljana : DZS.
2. Notranjska A-Ž: priročnik za popotnika in poslovnega človeka. 1999. Murska Sobota: Pomurska založba.
3. Račice – popotovanje po naših vaseh. 2005. V: Snežnik. – ISSN 1318-3656. – Letn. 14, št. 180 (sep. 2005), str. 12-13.
