Gostja 31. srečanja v nizu mesečnih večernih klepetov z »Zanimivimi Izolani« je bila Klarisa Jovanović.
Klarisa Jovanović, po rodu iz Izole, je pevka, avtorica lastnih glasbenih projektov, pesnica, prevajalka, pisateljica, publicistka in še marsikaj. O njenem petju so zapisali: »Klarisa Jovanović, vokalistka s prefinjenim glasom, skriva v sebi velike vokalne zmogljivosti in je tiste vrste pevka, ki lahko glasbenim sladokuscem ponudi tudi zvočna presenečenja… Njeno petje zaznamujeta predvsem senzibilna dinamična kontrastnost in vibrato iz grla, ki skriva pravo razkošje pevske virtuoznosti prebujajočega se mediteranskega in orientalskega glasbenega izročila…«
Klarisa Jovanović je na slovenskem glasbenem prizorišču navzoča od začetka 90. let. Njen repertoar obsega uglasbeno poezijo in priredbe ljudskih pesmi, poleg slovenskih tudi tistih iz dežel nekdanje Jugoslavije, južne Evrope in vzhodnega Sredozemlja. V lastnih projektih se na izrazito avtorski način loteva predvsem ljudske dediščine, kjer se osredotoča na manj znane in pozabljene ljudske pesmi. Sodeluje z domačimi in tujimi glasbeniki: z Ladom Jakšo, Žarkom Živkovićem, Vladom Batisto, Vaskom Atanasovskim, Igorjem Bezgetom, Ninom Mureškičem, Enzom Favato …Nastopa tudi v tujini; doslej na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Franciji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Švici, Grčiji in na Nizozemskem.
Piše tudi pesmi. Njena prva pesniška zbirka nosi naslov Zgiban prek Mure. Veliko pesmi je že pred to zbirko objavila v revijalnem tisku.
Prevaja leposlovje iz grščine in makedonščine v slovenščino. V tržaški mladinski reviji Galeb je objavila precej etnografskih prispevkov, med drugim tudi o mitoloških bitjih Istre, pa pravljice s področja Mediterana, ki so kasneje izšle tudi v knjižni obliki; o mesecih: januarju, februarju, marcu … in tako dalje; o obrteh, o inštrumentih… Njene prispevke v reviji Galeb je ilustriral Veno Dolenc.
Klarisa je poustvarjalka ljudske glasbe. Precej se je ukvarjala tudi z glasbo sefardskih Židov ter ljudsko glasbo Istre in Balkana.
Pela je tudi s skupino Trio Bahur ter z njimi leta 2001 izdala album Hasret, na katerem so priredbe manj znanih in pozabljenih pesmi iz Bosne, Makedonije, Grčije in Turčije.
Sodelovala je tudi z izraelskim klasičnim kitaristom, aranžerjem in skladateljem Drorom Orgadom ter z njim pripravili koncert pesmi španskih Judov Sefardov, ki so se po letu 1492, ko so bili izgnani iz Španije, naselili v severni Afriki, Franciji, Italiji… in v deželah tedanjega Otomanskega imperija.
Znana je tudi kot izvajalka uglasbene poezije.
Klarisa Jovanović je na slovenskem glasbenem prizorišču navzoča od začetka 90. let. Njen repertoar obsega uglasbeno poezijo in priredbe ljudskih pesmi, poleg slovenskih tudi tistih iz dežel nekdanje Jugoslavije, južne Evrope in vzhodnega Sredozemlja. V lastnih projektih se na izrazito avtorski način loteva predvsem ljudske dediščine, kjer se osredotoča na manj znane in pozabljene ljudske pesmi. Sodeluje z domačimi in tujimi glasbeniki: z Ladom Jakšo, Žarkom Živkovićem, Vladom Batisto, Vaskom Atanasovskim, Igorjem Bezgetom, Ninom Mureškičem, Enzom Favato …Nastopa tudi v tujini; doslej na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Franciji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Švici, Grčiji in na Nizozemskem.
Piše tudi pesmi. Njena prva pesniška zbirka nosi naslov Zgiban prek Mure. Veliko pesmi je že pred to zbirko objavila v revijalnem tisku.
Prevaja leposlovje iz grščine in makedonščine v slovenščino. V tržaški mladinski reviji Galeb je objavila precej etnografskih prispevkov, med drugim tudi o mitoloških bitjih Istre, pa pravljice s področja Mediterana, ki so kasneje izšle tudi v knjižni obliki; o mesecih: januarju, februarju, marcu … in tako dalje; o obrteh, o inštrumentih… Njene prispevke v reviji Galeb je ilustriral Veno Dolenc.
Klarisa je poustvarjalka ljudske glasbe. Precej se je ukvarjala tudi z glasbo sefardskih Židov ter ljudsko glasbo Istre in Balkana.
Pela je tudi s skupino Trio Bahur ter z njimi leta 2001 izdala album Hasret, na katerem so priredbe manj znanih in pozabljenih pesmi iz Bosne, Makedonije, Grčije in Turčije.
Sodelovala je tudi z izraelskim klasičnim kitaristom, aranžerjem in skladateljem Drorom Orgadom ter z njim pripravili koncert pesmi španskih Judov Sefardov, ki so se po letu 1492, ko so bili izgnani iz Španije, naselili v severni Afriki, Franciji, Italiji… in v deželah tedanjega Otomanskega imperija.
Znana je tudi kot izvajalka uglasbene poezije.
Pripravila Špela Pahor
