Slovenska kulinarika ima korenine v evropskih prehranjevalnih navadah in trendih, ki so se izoblikovali od antike dalje.
Na prehrano se navezujejo razni pregovori in fraze, ki so se oblikovali skozi stoletja in imajo temelje v zgodovinskem dogajanju. Takšni so denimo: drag kot žafran, naliti čistega vina, imeti krompir, vse je bob ob steno, pokrita rihta, dere se kot jesihar (tisti, ki je kot potujoči trgovec prodajal kis po vaseh), vse gre kot po maslu (dobro gre) in druge.
Primerjava drag kot žafran se navezuje na visoko vrednost dobrin, tudi začimb, med njimi žafrana, iz vzhodnih dežel. Veliko vredne (drage) so bile zaradi dolgih in nevarnih poti, po katerih so prispele do evropskih mest. Posebej morske poti so bile zaradi vremenskih neprilik in gusarskih napadov ter slabe oskrbljenosti mornarjev s hrano težavne. Šele vzdržljivo kislo zelje je mornarje oskrbelo z zadostnimi količinami vitaminov. Poleg tega so Evropejcem začimbe predstavljale podobo Indije Koromandije, kjer se cedita med in mleko, rasto zlate jagode in kjer šumita svila in brokat.
Naliti čistega vina izhaja iz potrebe, želje, da prijatelju povemo čisto resnico, ki je neskaljena kot vino, ki tudi ni zastrupljeno. Znano je, da so v zgodovini politične nasprotnike na gostijah morili tudi z zastrupljenim vinom. Zato moramo vedno, ko natakamo vino, najprej natočiti malo v svoj kozarec, da omizje ve, da bo tudi gostitelj pil iz istega vrča (ali steklenice).
Fraza, da ima nekdo krompir, pomeni, da je srečen. To izhaja iz zgodovinskega dejstva, da je bil krompir nekoč kruh ubogih. Ljudje so menili, da če je krompir užiten za pujse, je tudi zanje. V letih lakote je krompir reševal tisoče ljudi. Zato je bil tisti, ki je doma premogel krompir, srečen.
Rečenica vse je bob ob steno govori o odpornosti boba (sanskrtsko bhag: jesti, papati, nekoč osnovna hrana kmeta), saj je njegovo zrnje trdoživo, trdo, dolgo uporabno. Bob je tako trd, da ga je Stvarnik zelo težko naredil. Pri delu se mu je menda odlomil noht, to se na bobu še danes pozna. Bob je hrana, ki te napravi močnega. Paziti je potrebno, da tvoje besede niso bob ob steno, torej zaman. Z bobom je povezana še rečenica „Reci bobu bob in popu pop„, kar pomeni, da vsako reč poimenuj s pravo besedo, ne ovinkari.
Pokrita rihta izhaja iz belokranjskega običaja, da so ob svatbi pobirali darove za ženina, nevesto, godce in kuharice. Darove so nabiral v pokrit lonec (pokrito rihto), da se ni videlo, koliko je kdo prispeval. Beseda rihta v ljudski rabi pomeni tudi jed. Koliko denarja se je nabralo v pokritem loncu, ni vedel nihče. Kot pokrito rihto pa označujemo tudi neodkritega človeka.
(Povzeto po: Darko Pavlin, Slovensko narodno izročilo, 1993)
Primerjava drag kot žafran se navezuje na visoko vrednost dobrin, tudi začimb, med njimi žafrana, iz vzhodnih dežel. Veliko vredne (drage) so bile zaradi dolgih in nevarnih poti, po katerih so prispele do evropskih mest. Posebej morske poti so bile zaradi vremenskih neprilik in gusarskih napadov ter slabe oskrbljenosti mornarjev s hrano težavne. Šele vzdržljivo kislo zelje je mornarje oskrbelo z zadostnimi količinami vitaminov. Poleg tega so Evropejcem začimbe predstavljale podobo Indije Koromandije, kjer se cedita med in mleko, rasto zlate jagode in kjer šumita svila in brokat.
Naliti čistega vina izhaja iz potrebe, želje, da prijatelju povemo čisto resnico, ki je neskaljena kot vino, ki tudi ni zastrupljeno. Znano je, da so v zgodovini politične nasprotnike na gostijah morili tudi z zastrupljenim vinom. Zato moramo vedno, ko natakamo vino, najprej natočiti malo v svoj kozarec, da omizje ve, da bo tudi gostitelj pil iz istega vrča (ali steklenice).
Fraza, da ima nekdo krompir, pomeni, da je srečen. To izhaja iz zgodovinskega dejstva, da je bil krompir nekoč kruh ubogih. Ljudje so menili, da če je krompir užiten za pujse, je tudi zanje. V letih lakote je krompir reševal tisoče ljudi. Zato je bil tisti, ki je doma premogel krompir, srečen.
Rečenica vse je bob ob steno govori o odpornosti boba (sanskrtsko bhag: jesti, papati, nekoč osnovna hrana kmeta), saj je njegovo zrnje trdoživo, trdo, dolgo uporabno. Bob je tako trd, da ga je Stvarnik zelo težko naredil. Pri delu se mu je menda odlomil noht, to se na bobu še danes pozna. Bob je hrana, ki te napravi močnega. Paziti je potrebno, da tvoje besede niso bob ob steno, torej zaman. Z bobom je povezana še rečenica „Reci bobu bob in popu pop„, kar pomeni, da vsako reč poimenuj s pravo besedo, ne ovinkari.
Pokrita rihta izhaja iz belokranjskega običaja, da so ob svatbi pobirali darove za ženina, nevesto, godce in kuharice. Darove so nabiral v pokrit lonec (pokrito rihto), da se ni videlo, koliko je kdo prispeval. Beseda rihta v ljudski rabi pomeni tudi jed. Koliko denarja se je nabralo v pokritem loncu, ni vedel nihče. Kot pokrito rihto pa označujemo tudi neodkritega človeka.
(Povzeto po: Darko Pavlin, Slovensko narodno izročilo, 1993)
