Hrenova voda izvira pod Hrenovo domačijo, po kateri je dobila svoje ime. Ker je zdrava in ima močne studence, so izvire zajezili za vodovod, ki oskrbuje nižinski del Črnega grabna, del Moravške doline, Krtino in del Doba. Odvečna voda se kot levi pritok izliva v Radomljo.
V Žirovšah so bili kar štirje mlini: Hrenov, Strojbarjev, Štrukljev in Tomaževčev. Hrenov mlin so zgradili po letu 1827. Voda, ki je izvirala v Hrenovem studencu, je poganjala dva mlina – za belo in črno moko in stope. Ker vode ni bilo dovolj, so naprave delovale izmenoma. Mlin je prenehal mleti leta 1962, ko so Hrenov studenec zajezili za vodovod.
Strojbarjeve stope so leta 1827 že stopale proso in ječmen. Tedanji gospodar Jože Glušič je kuhal žganje in strojil kože, zato so rekli pri Strojbarju. Poznejši gospodar Majdič je strojenje opustil že pred prvo svetovno vojno. Od Majdiča je štiri stope z vodno energijo kupil sosed Jože Avbelj-Štrukelj. Tudi stope so utihnile z zajezitvijo Hrenovega studenca leta 1962.
Štrukljev mlin leta 1827 še ni obratoval, pozneje so na zahodni strani Štrukljeve hiše vgradili pogonsko kolo in izkoristili prosti padec vode Hrenovega studenca, ki je do tedaj tekla mimo. Eno pogonsko kolo s premerom osmih metrov je poganjalo kamne za belo in črno moko ter smelino-krmo za prašiče, in stope. Gospodar Peter Avbelj je mlin temeljito obnovil. Popravljal je tudi stare mline in gradil nove po Moravškem in Črnem grabnu. Tudi Štrukljev mlin se je ustavil leta 1962.
Tomaževčev mlin je leta 1827 že obratoval z dvema pogonskima kolesoma. Pozneje so mlin preuredili na štiri pogonska vodna kolesa za belo in črno moko, smelino in stope. Poganjala jih je Radomlja. Okrog leta 1960 so mlin opustili.