V Blatni vasi in pozneje na Kolodvorski ulici je bilo ob prelomu stoletij več kot deset gostiln, nekaj manjših žganjetočev in kakšna majhna pivovarna. Mnogo gostiln je ponujalo prenočišča za popotnike. Kolodvorska ulica je bila tedaj ena najbolj gostilniških ulic v Ljubljani. Nekaj hotelov na ulici se je razvilo iz gostiln, nekatere pa so odprli tekom 20. stoletja. Danes je od vseh gostiln ohranjena in še vedno deluje zgolj gostilna Stari Tišler, City Hotel Ljubljana pa je naslednik Hotela Štrukelj, 1949 preimenovanega v Turist.
Gostilne in drugi manjši obrati
Prve podatke in informacije o gostilnah na Kolodvorski ulici in še prej v Blatni vasi nam posreduje Ivan Vrhovnik v svoji tedaj temeljiti knjižici Gostilne v stari Ljubljani iz leta 1926. Ko je France Prešeren še hodil po Ljubljani in poimenovanja Kolodvorska ulica še ni bilo, je na tem območju delovala pivnica „Zum Mondschein” ali Mikuževa gostilna, znano zbirališče dijaštva. Krožijo legende, da naj bi Prešeren na čast nekega dekleta zapisal pesem Pod oknom, ki se začne „Luna sije, kladvo bije …” Nasproti mestnega kopališča je vsaj še do 1923 delovala gostilna „Zum Engel” ali po domače Pri Irmanu. Blizu je bila še krčma Pavla Lukanca, ki pa je pozneje prehajala v roke drugih lastnikov.
Prve podatke in informacije o gostilnah na Kolodvorski ulici in še prej v Blatni vasi nam posreduje Ivan Vrhovnik v svoji tedaj temeljiti knjižici Gostilne v stari Ljubljani iz leta 1926. Ko je France Prešeren še hodil po Ljubljani in poimenovanja Kolodvorska ulica še ni bilo, je na tem območju delovala pivnica „Zum Mondschein” ali Mikuževa gostilna, znano zbirališče dijaštva. Krožijo legende, da naj bi Prešeren na čast nekega dekleta zapisal pesem Pod oknom, ki se začne „Luna sije, kladvo bije …” Nasproti mestnega kopališča je vsaj še do 1923 delovala gostilna „Zum Engel” ali po domače Pri Irmanu. Blizu je bila še krčma Pavla Lukanca, ki pa je pozneje prehajala v roke drugih lastnikov.
Gostilna „Zur Vereinigung” ali Pri Bitencu je bila zelo pomembna in ugledna gostilna Jožefa Černeta. Na pročelju gostilne je visel izvesek z motivom dveh rok, ki segata ena v drugo. V prostorih te gostilne so se zbirala omizja pomembnih ljubljanskih veljakov, člani pekovske zadruge in tudi jezikoslovec Maks Pleteršnik (1840 – 1923), ki je s sodelavci sestavljal slovensko-nemški slovar. France Prešeren je sem zahajal zaradi hčere Fani, tako navaja Vrhovnik.
Z zgraditvijo železniške postaje v Ljubljani je zaživela tudi Kolodvorska ulica in potrebe popotnikov vseh vrst so narekovale odpiranje gostišč. V Ljubljani so že do tedaj obstajale furmanske gostilne in postajališča ob vpadnicah, saj je vozilo naokrog še mnogo konjskih vpreg in kočij. Prihod in uveljavljanje vlaka pa je tovornike izrinil na rob. Vendar je bila še danes delujoča gostilna Pri Starem Tišlerju (1895) še furmanska gostilna, saj na tiste čase spominjajo privezi za konje na pročelju hiše. Nad vhodom v gostilno je ohranjen obok (velb). Zaradi svoje starosti in edinstvene arhitekture je stavba gostilne spomeniško zaščitena. V časopisnih oglasih z začetka 20. stoletja se kot lastnik Starega Tišlerja omenja Lovrenc Češnovar. Gostilna Stari Tišler je kot nekatere druge blizu ponujala prenočišča, saj je zaradi bližine kolodvora za to dobila dovoljenje (koncesijo) oblasti. Cene so bile nizke, ponudba je bila bolj za potnike, obrtnike in delavce. V sedemdesetih letih 20. stoletja so se okoliški prebivalci pritoževali nad slabim slovesom Starega Tišlerja, ker je bila v njegovih prostorih mini igralnica z igralnimi avtomati. O tem je poročalo glasilo Dogovori.
Poleg gostiln Pri Tišlarju in Stari Tišler – prvo so podrli – so obstajale še gostilne „Zum Mohren” Frana Perlesa (1860, poznejši hotel Južni kolodvor), Pri Rikaufu, gostilna in kavarna Leon lastnikov Leona in Fani Pogačnik (1923), restavracija Ljubljanski dvor, ljudska kuhinja Menza (omenja se 1938). 1948 so odprli gostilno Pajk, nekaj let pozneje pa gostilno Istra (na vogalu s Slomškovo ulico) ter 1957 prenovljeno restavracijo Ilirija. Sedaj na ulici delujejo manjši gostinski lokali in pekarna.
Na prelomu stoletij so na Kolodvorski ulici poleg manjših krčem s prenočišči delovali še žganjetoči, majhne pivovarne in tako imenovani izkuhi, kjer so kuhali za ljudi, ki so bili onemogli, doma niso imeli kuhinje – za stare ženske, vojake, delavce, brezdomce.
Hoteli
Najpomembnejši hoteli na Kolodvorski ulici so bili: hotel Južni kolodvor („Zum Suedbahnhof, nekje od 1885) Frana Perlesa, ki je imel restavracijo z vrtom, gostil ugledne goste (društva) in prirejal sobotne koncerte; hotel Miklič oziroma Metropol (1931), ki je nastal na mestu hotela Južni kolodvor in novem zemljišču, ki ga je kupil vinski trgovec Fran Miklič; hotel Ilirija (1904, odprla ga je Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg) poleg gostilne Stari Tišler – visoka siva hiša – 1917 preimenovan v Triglav in nato okoli 1921 odkupljen od Deželne vlade za potrebe Akademskega kolegija za študente ljubljanske univerze; Hotel Štrukelj, odprt 1903, ki so ga vodili člani družine Černe, zgradil ga je njihov sorodnik France Štrukelj, prejšnjo gostilno pa so 1899 podrli. Jernej Černe je hotel s saloni in klubskimi sobami ter vrtom še nadgradil. Znotraj hotela je delovala restavracija, ki je slovela po izvrstnih štrukljih. Na zalogi so imeli veliko vrst vina. Hotel Štrukelj in družina Černe so doživeli žalostno usodo, saj so jih po koncu 2. svetovne vojne pregnali iz hotela, sam hotel pa nacionalizirali, ga prenovili in ponovno odprli kot hotel Turist. Po osamosvojitvi Slovenije ga je družina Krajc zahtevala nazaj. Nekaj let pozneje so zgradbo porušili in zgradili sedanji City hotel Ljubljana.
Viri in literatura:
– Drnovšek, M.: Izseljenci in Kolodvorska ulica v Ljubljani. V: Čepič, T., Rebolj, J. (ur.): Homo sum. Ivan Hribar in njegova Ljubljana. Zbornik ob razstavi Mestnega muzeja Ljubljana, 1997, str. 193 – 203.
– Lukan, W. in drugi: Pozdrav iz Ljubljane : mesto na starih razglednicah. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1985.
– Ovsec, D.J.: Oris družabnega življenja v Ljubljani od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne. Številka 40-41 Arhitektovega biltena, glasila Društva arhitektov Ljubljana, 1979.
– Vrhovnik, Ivan: Gostilne v stari Ljubljani. Ljubljana : Jutro, 1926.
– Budna Kodrič, N., Mikec Pešak, B.: Ljubljanski hoteli do druge svetovne vojne. V: Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino, let. 50, 2002, št. 3, str. 343 – 362.
– Hotel Štrukel. V: Kronika slovenskih mest, 1936.
– Novi ljubljanski hotel. V: Ilustrirani Slovenec, let. 6, 1930, št. 15, str. 118.
– Slovenec : političen list za slovenski narod, let. 33, 1905. Rubrika oglasov in naznanil, obvestilo o vojaškem koncertu v hotelu Južni kolodvor.
– Dogovori : glasilo občine Ljubljana-Center. Ljubljana, 1973 – 1990, zlasti novice iz krajevne skupnosti Kolodvor . V Digitalni knjižnici Slovenije (http://www.dlib.si.).
– Domači prijatelj : mesečnik za zabavo in pouk, let. 12, 1938.
– Gradimo : glasilo Osvobodilne fronte Ljubljana, 1948.
– Ljudska pravica : tednik za gospodarstvo in prosveto. Let. 23, 1957.
– Zgodovinski arhiv Ljubljana, ZAL REG I/1050 in 1051, mestna registratura, Policijske zadeve, ZAL REG I/1128 Trgovske in obrtniške zadeve. (o gostilnah v Ljubljani)
