Adamičeva ulica se od leta 1955 imenuje po pisatelju in prevajalcu Louisu Adamiču. Poteka desno od Trdinove do Skalickijeve ulice in obsega 60 hišnih številk.
Louis Adamič se je rodil 21. marca 1898 na Spodnjem Blatu pri Grosupljem. Šolal se je v Grosupljem in v Ljubljani. Leta 1913 je bil izključen z gimnazije zaradi preporodovstva in se decembra tega leta izselil v ZDA. Leta 1917 je dobil ameriško državljanstvo. Delal je v uredništvu časnika Glas naroda v New Yorku. V letih 1916 – 1923 je bil prostovoljec v ameriški vojski in vmes tudi na fronti v Franciji. Še kot vojak je začel objavljati prevode slovenske in hrvaške / srbske književnosti, npr. The Living Age. Leta 1926 je objavil prvo Cankarjevo knjigo o Hlapcu Jerneju in izdal študijo o pesniku R. Jeffersonu. Obenem je pisal zgodbe iz vojaškega in priseljenskega življenja. L. 1932 je izdal knjigo Laughing in the Jungle (v slov. Smeh v džungli), za katero je dobil Gugenheimovo nagrado. Tega leta je obiskal domovino in nato še leta 1949. Njegova pomembnejša dela so: Dinamit (Dynamite), Smeh v džungli (Laughing in the Jungle), Vrnitev v rodni kraj (The Native´s Return), Vnuki (Grandsons), Moja rodna dežela (My Native Land) in posthumno Orel in korenine (The Eagle and the Roots). Leta 1944 je bil odlikovan z redom bratstva in enotnosti, leta 1949 pa je postal dopisni član JAZU. Bil je osebni prijatelj predsednika F. Roosevelta. Umrl je 4. sept. 1951 v Milfordu, New Jersey, ZDA, v nenavadnih okoliščinah.
