Projekt restavriranja pohištvene zbirke Knjižnice Mirana Jarca N

Največ škode na pohištvu je nastalo zaradi človeškega negospodarnega ravnanja in nevzdrževanja, nekaj pa so pripomogli tudi lesni škodljivci in neustrezni klimatski pogoji, v katerih so pohištvo uporabljali.
Nekaj pohištva je bilo predhodno že popravljanega, žal v večini z neustreznimi materiali ali neustreznim načinom restavriranja. Na pohištvu so nastale tri vrste poškodb: poškodbe kot posledica uporabe, poškodbe kot posledica delovanja lesnih škodljivcev in poškodbe, ki so nastale kot posledica neustreznih klimatskih pogojev.
Pohištvena zbirka Knjižnice Mirana Jarca obsega obdobje od poznega 18. stoletja pa do poznih tridesetih let 20. stoletja. V razponu skoraj dvestotih let se prepleta mnogo stilnih obdobij, ki so zastopana z enim ali več kosi pohištva. Kot je omenjeno v uvodu, mnogo kosov izvira iz zbirnega federalnega centra, nekaj pohištva pa je knjižnica dobila kot darila ali jih odkupila v trajno last.
Vsi materiali, postopki in načini restavriranja in obnove pohištvene zbirke morajo in so ustrezali standardom restavratorske stroke in so približki materialov, katere so uporabljali izdelovalci pohištva, ki se nahaja v zbirki. Čas, ki je bil porabljen za obdelavo zbirke, je okoli dva tisoč delovnih ur v treh letih.
Po kratkem pregledu pohištvene zbirke smo na hitro preleteli skoraj dvestoletno zgodovino  kulture bivanja meščanstva in plemenitih na območju Dolenjske. Škoda je, da nimamo natančnih podatkov o izvoru pohištva, mogoče se nam bi takrat utrnila še kakšna nova zgodba, ki nam jo pripoveduje pohištvo, tako pa kot nema priča preteklosti molči dalje.

Avtor besedila Aleš Senica