V Šentjanškem hribovju izvirajo potoki Turenšca, Glinščica in Jablaniščica. Ti tvorijo potok Kamenca, ki se preko doline Pekla na Križišču izlije v Mirno.
Prvi mlin pri izviru Turnšce, enega izmed pritokov Kamence, je bil Sotlarjev mlin, ki je stal pod Lapušnikom. Imel je dve vodni kolesi, po 2. svetovni vojni pa je prenehal delovati. Danes so vidne le še sledi objekta.
Mikličev mlin na potoku Kamenca je obratoval do konca leta 1950. Poslopje nekdanjega stanovanjskega dela je predelano in naseljeno, mlina pa ni več.
Plazarjev mlin, tudi Rozmanov po priimku, je bil v dolini pod vasjo Srednik na potoku Kamenca, ob cesti Šentjanž-Brunk. Mlin je bil ločen od domačije, poslopje za mlin je stalo ob potoku v dolini, hiša in gospodarska poslopja pa so stali v vasi Srednik. Tudi ta mlin po drugi svetovni vojni ni več deloval.
Četrti mlin v nizu mlinov na Kamenci je bil Bebarjev mlin, pod domače Sotlarjev mlin. Mlin je stal na potoku Kamenca v dolini Pekel. Bebarjev se imenuje od 1. svetovne vojne, ko se je na domačijo priženil Franc Bebar. Za njim je domačijo in upravljanje mlina prevzel Franc Bebar mlajši. Bebarjev mlin je prenehal delovati avgusta leta 1965, ko je povodenj zaradi močnega neurja odnesla jez in porušila mlin, ki ni bil nikoli več obnovljen. Danes je domačija usmerjena v kmetijsko dejavnost.
Ob sotočju Glinščice in Jablaniščice, ter naprej potoka Kamenca, je bil v dolini Pekel Felicijanov mlin. Mlin z majhno pripadajočo kmetijo sta po 2. svetovni vojni kupila Terezija Felicijan in njen mož. Po moževi zgodnji smrti je mlin, dokler je zmogla, upravljala Terezija. Deloval je do 70. let 20. stoletja.
Podpadčev mlin na potoku Kamenca v dolini Pekel je šesti vodni mlin na dolgi verigi mlinov v dolžini več kot 5 kilometrov. Mlin zaradi nesreče po požaru, ki se je zgodil v 70-ih letih 20. stoletja, ne obratuje več. Posestvo pa je kupil drug lastnik.
Sedmi mlin na potoku Kamenca je bil po 2. svetovni vojni zapuščen in porušen. Domnevno gre za Bašev mlin. Danes je na tej lokaciji zgrajen manjši lesen počitniški objekt, ki je občasno naseljen.
Dornikov mlin na potoku Kamenca je do nedavnega še deloval. Poleg mlina je delovala tudi kovačija oziroma fužina s kovačnico, kjer so delali z vodnim kladivom. Zaradi bolezni gospodarja kovačija in mlin ne obratujeta več.
Kodričev mlin stoji ob potoku Kamenca pri njegovem izlivu v reko Mirno. V 60. letih 20. stoletja je lastnik prenehal z mlinarstvom in se preusmeril v kmetijsko dejavnost. Mlin je deloval do leta 1968, po ljudskem izročilu naj bi do takrat stal okoli 450 let. Bil je v lasti gradu Aichellburg (Lepi Dob pri Krmelju) oz. vitezov Aichellburških. Lastniki gradu so se menjali, mlin pa je ostal grajski do leta 1903. Mlin je bil zidan z do 90 cm debelimi zidovi, en del stavbe je bil stanovanjski, drugi pa je bil mlin, ki je deloval na 3 pare kamnov (tri vodna kolesa), kot se je reklo. Mlelo se je belo žito (pšenica), zmesno (rž, soržica) in koruza. Mlelo se je noč in dan. Kasneje so se mleli tudi rožički za trgovino. Delovale so tudi stope za proso in ječmen. Anton Kodrič se je že leta 1912 izučil za mlinarja in pridobil učno spričevalo. Ob prevzemu mlina si je bilo potrebno urediti obrtni list in ga obnavljati. V novi državi je nastopil tudi odlok o posebnem odvajanju merice za žita pri mletju za obvezno oddajo državi. Hiša z mlinom je bila leta 1970 odstranjena, zgrajena je bila nova stavba.
