Egipčanskega predsednika je 1973. leta v Hotelu Golf gostil takratni predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije Sergej Kreigher s soprogo Lidijo Šentjurc. Prisotni so bili nekateri ostali slovenski politiki (Mitja Ribičič, Vida Tomšič …). Sprejel jih je takratni direktor hotela Bogdan Šanca.
Rojen je bil v kraju Mit Abu Al Kaum v Egiptu. V Kairu je leta 1938 končal vojaško akademijo. Sodeloval je s protimonarhistično organizacijo mladih častnikov, med drugim z G. A. Naserjem. Med 2. sv. vojno je deloval proti Britancem, ki so ga leta 1942 aretirali, a jim je pobegnil. Pod vodstvom Naserja je 1952. leta sodeloval v vojaškem udaru, ki je končal monarhijo. Postal je član revolucionarnega sveta in urednik uradnega dnevnika Al Gumhuria. V letih med 1954 in 1956 je bil minister za informiranje, med 1960 in 1969 predsednik narodne skupščine. Večkrat je bil namestnik egiptovskega predsednika G. A. Naserja. Po njegovi smrti je postal predsednik države.
Po bolj ali manj uspešni vojni z Izraelom leta 1973 se je začel z Izraelci pogajati o miru. Izraelskemu parlamentu je leta 1977 predstavil mirovno pogodbo, ki je bila dokončno sklenjena leta 1979. Zaradi prizadevanj za mir je leta 1978, skupaj z izraelskim predsednikom vlade Menahemom Beginom, prejel Nobelovo nagrado za mir.
Kot zagovornik mirne rešitve sporov na Bližnjem vzhodu in predstavnik liberalnega islama je postal v arabskem svetu osovražen. To je privedlo do atentata, ki ga je izvedla skupina islamskega džihada. Za njegovimi posledicami je umrl leta 1981.
Med drugimi so ga sprejeli:
- Kraigher, Sergej (1914-2001), politik
Leta 1951 je postal guverner Narodne banke Jugoslavije. Nato je bil direktor Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje in državni sekretar za zunanjo trgovino. Od leta 1967 do 1974 je bil predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije (SRS). Predsednik Predsedstva SRS je bil od 1974 do 1979 ter do 1979 do 1984 član Predsedstva SFRJ. V letih od 1981 do 1982 je bil njegov predsednik. Znan je tudi kot predsedujoči t. i. Kraigherjevi komisiji, ki je pripravila predloge za rešitev gospodarske krize v Jugoslaviji. A reform takratni kabinet vlade pod predsedovanjem Milke Planinc nikoli ni izpeljal.
Med drugim je prejel častni doktorat ljubljanske in mariborske univerze, red junaka socialističnega dela ter partizansko spomenico (1941). Poročen je bil z Lidijo Šentjurc, tudi politično funkcionarko.
- Šentjurc, Lidija, por. Kraigher (1911-2000), političarka
Rojena je bila leta 1911 v rudarski družini v Hrastniku. V 1. sv. vojni je izgubila očeta, a ji je mati vseeno zagotovila šolanje na gimnaziji v Krškem in učiteljišču v Ljubljani. Dela kot učiteljica ni dobila, zato se je odločila za študij psihologije in pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1938.
Med študijem se je pridružila levičarskemu gibanju in postala leta 1932 članica Komunistične partije Jugoslavije. Leto zatem je bila zato obsojena na dve leti zapora. Bila je med prvimi, ki so jo okupatorji izselili v Srbijo. Od tam se je ilegalno vrnila v Slovenijo in s partizanskim imenom Joža delala v najožjem vodstvu narodnoosvobodilnega boja. Pomagala je organizirati odpor v Ljubljani in nato odšla v partizanske enote.
Po vojni je opravljala vrsto političnih funkcij, tudi v Beogradu. Med drugim je bila med leti 1946 in 1947 republiška ministrica za prosveto, naslednji dve leti pa za komunalne zadeve. Članica predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je bila od leta 1966 do 1969.
Imela je velik neformalni vpliv na pomembne kadrovske odločitve, kot predsednica zgodovinske komisije pri Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije (1969?1980) pa tudi na uradno razlago novejše zgodovine. Je narodna herojinja (1953), nosilka partizanske spomenice (1941), častna občanka Hrastnika (1969). V rojstnem kraju stoji tudi njen doprsni kip.
- Tomšič, Vida, roj. Bernot (1913-1998), političarka
Rojena je bila leta 1913 v Ljubljani, kjer je leta 1941 diplomirala iz prava. Kot študentka se je vključila v Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ) in bila zaradi delovanja v njej večkrat aretirana in tudi zaprta. Leta 1937 se je poročila s Tonetom Tomšičem, tudi komunističnim aktivistom. Ves čas sta se skrivala in delovala ilegalno. Med italijansko okupacijo je leta 1941 rodila sina in bila konec tega leta skupaj z možem aretirana. Njega so ustrelili, njo pa obsodili na petindvajset let zapora. Do kapitulacije Italije je bila v več zaporih.
Nato je zasedala vidna mesta v slovenski in jugoslovanski politiki. Med drugim je bila ministrica za socialno politiko, članica Predsedstva Socialistične republike Slovenije in predstavnica Jugoslavije pri mednarodnih organizacijah, na konferencah in strokovnih srečanjih.
Veliko je pisala tudi o družbenem položaju in enakopravnosti žensk ter vprašanjih družine. Prejela je častni doktorat ljubljanske univerze in partizansko spomenico (1941).
Po vojni se je poročila s Francem Novakom, partizanskim zdravnikom in profesorjem ginekologije, s katerim je imela hčerko.
Literatura:
- Anwar Sadat. Wikipedia. 19. avg. 2015
- Anwar Sadat. British Library Adult. 19. avg. 2105
- Lidija Šentjurc. Slovenski biografski leksikon. 24. avg. 2015
- Osebnosti : veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2008
- Sergej Kraiger. Iz Wikipedije. 27. avg. 2015
- Vida Tomšič. Iz Wikipedije. 27. avg. 2015